Projekt HoCare2.0 se ukvarja z iskanjem in spodbujanjem inovativnih rešitev za starajoče se prebivalstvo, natančneje za oskrbo na domu in spodbuja različne deležnike posameznih držav k prispevanju oz. soustvarjanju rešitev s pomočjo pristopa »quadruple-helix« oziroma četverne vijačnice, ki povezuje predstavnike univerz, podjetij, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Ključni izziv projekta je torej spodbujanje in uveljavljanje visoko inovativnih rešitev za socialno in zdravstveno oskrbo na domu z uporabo t.i. metode »so-ustvarjanja«. Trajnostne spremembe se bodo zgodile, če se bodo mala in srednja podjetja (MSP), ki nudijo oskrbo na domu in javni ponudniki zdravstvenih in socialnih storitev prilagodili tej metodi. Izziv staranja se bo tako spremenil v poslovno priložnost, kjer bodo inovativne rešitve upoštevale potrebe ciljne skupine in njihovo ciljno usmerjenost.

Projekt financira program Interreg SREDNJA EVROPA, izvaja pa ga 11 partnerjev iz Češke, Nemčije, Madžarske, Italije, Poljske in Slovenije.

LAJŠANJE OSKRBE STAREJŠIH NA DOMU

Kaj imajo skupnega starejši na Poljskem, v Nemčiji in v Sloveniji? Znajdejo se v digitalno vodenem okolju, ki je zapleteno in pogosto težko obvladljivo tudi za družinske člane in negovalce. Kako jim je mogoče pomagati? Kako lahko oskrbo na domu olajšamo vsem vpletenim deležnikom?

Učinkovit način je vključevanje končnih uporabnikov v proces oblikovanja izdelkov in storitev za nego na domu – njihovo mnenje za izboljšave, s čimer preidemo na pristop soustvarjanja. MSP-ji in ponudniki javnih storitev v šestih evropskih državah trenutno preizkušajo to metodo, da bi ponudili idejo o izzivih in dobri praksi. Posledično prihajajo do inovativnih rešitev, kot so aplikacije za izboljšanje socialnega počutja in virtualni zdravniški pregledi.

Spomin

Socialna blaginja je eno ključnih področij srebrnega gospodarstva. Simple Wool – podjetje s sedežem na Poljskem – je prišlo na idejo o aplikaciji za pametne telefone, imenovani Life Lines, ki starejšim omogoča ohranjanje družbenih odnosov z družinskimi člani in prijatelji, hkrati pa pomaga tistim, ki imajo težave s spominom, s treningom spomina. Aplikacija združuje možnost zasebnega ohranjanja pomembnih spominov, datumov in slik ter ohranjanja stika z bližnjimi. Hkrati aplikacija ohranja stvari preproste in prijazne starejšim.

Pri razvoju aplikacije so že od zgodnjega časa pomagali starejši in njihovi družinski člani. Sodelovali so v dejavnostih, kot so fokusne skupine in intervjuji. »Povratne informacije končnih uporabnikov so bile zelo koristne in na neki točki tudi presenetljive za MSP-je. Starejši so predlagali nekatere pomembne funkcije aplikacije. »Takšne prilagoditve so možne le z angažiranjem končnih uporabnikov določenega izdelka, saj so povratne informacije zagotovljene z njihovega zornega kota,« pravi gospa Mudryk, lastnica Simple Wool. Dodaja, da je »razvoj katerega koli produkta (ne samo inovativnega) smiseln le, če so v razvojni proces že od samega začetka vključeni končni uporabniki. Prav tako je treba pred začetkom dela na 1. prototipu katerega koli izdelka preučiti potrebe končnih uporabnikov, ali je razvoj takšnega izdelka sploh smiseln.«

Virtualna zdravstvena oskrba z oskrbovanci

Zasebni sektor si prizadeva za inovacije storitev oskrbe na domu, a tudi javni sektor ne zaostaja. Univerzitetna bolnišnica Dresden je kot ponudnik javnih storitev na Saškem v Nemčiji iskala rešitev, ki bi starejšim ponudila možnost lahko dostopne in varne zdravstvene oskrbe. Skupaj z drugim ponudnikom javnih storitev Cultus GmbH, ki upravlja domove za ostarele in oskrbo na domu, so razvili novo inovativno storitev »video posvetovanje z asistenco«, kjer lahko starejše po predhodnem pregledu uradnih negovalcev virtualno pregledajo. Podpira jih pomočnik, ki je odgovoren za pripravo, spremljanje in spremljanje video posveta.

Tako lahko starejši v nenujnih situacijah še vedno dostopajo do zdravstvene oskrbe brez nevšečnosti prevoza, čakalnic in predvsem brez nevarnosti okužbe, ki je v luči pandemije covid-19 vedno bolj pomembna.

V procesu razvoja oblikovanja so bili starejši, njihovi skrbniki in tudi gerontologi zaprošeni za povratne informacije. Virtualna skupinska srečanja, igre vlog, testi z vodilnim splošnim zdravnikom in individualni intervjuji so primeri metod, ki se uporabljajo v procesu soustvarjanja. S pomočjo povratnih zank so bile pripombe vseh udeležencev na proces vključene v končno zasnovo storitve.

»Na splošno je soustvarjanje večsmerni učni proces.« Pravi Jelena Vidović iz BSC Kranj, ki prav tako sodeluje pri testiranju. »Seveda so izdelki in storitve namenjeni predvsem starejšim in njihovim družinskim članom. Vendar imajo od procesa koristi tudi vsi drugi udeleženci,« dodaja Vidovićeva.