Za alpske skupnosti je pomemben vir identitete tudi dediščina prehrane, ki ne obsega le jedi in živil, pač pa tudi rodovitne pokrajine, tradicionalno znanje o pridelovalnih tehnikah, šege in navade uživanja hrane ter prenos starih znanj in veščin. Tradicionalno dediščino prehrane označujejo skupne vrednote, specifične za celotno alpsko območje in skupna dobrina, ki ustvarja raznolike izdelke z dodano vrednostjo, ki pa niso dovolj promovirani in razširjeni.

Projekt si prizadeva oblikovati trajnostni razvojni model za obrobna gorska območja, ki bo zasnovan na ohranjanju in vrednotenju kulinarične dediščine alpskega prostora ter na inovativnih orodjih trženja in upravljanja. Pričakovati je, da bo ta model spodbudil tudi oblikovanje transnacionalne alpske identitete, ki bo temeljila na skupnih kulturnih vrednotah, izraženih v dediščini prehrane. Projektne aktivnosti bodo prispevale tudi k aktualnim mednarodnim razpravam o nesnovni kulturni dediščini, povezanimi z Unescovo  konvencijo (2013). Ker so prizadevanja za učinkovito ohranjanje in vrednotenje dediščine praviloma razdrobljena, geografsko omejena in nepovezana, je eden izmed ciljev projekta tudi razviti model skupnega upravljanja celotnega alpskega območja. Alpske skupnosti pa bodo z ovrednotenjem dediščine in njeno promocijo naredile prvi korak k vpisu alpske kulinarične dediščine kot tradicionalnega načina prehranjevanja na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine.

Projekt AlpFoodway se izvaja na območju šestih alpskih držav in sicer na območju Slovenije, Italije, Avstrije, Francije, Nemčije in Švice.

V sklopu projekta AlpFoodway pripravljajo serijo petih kratkih dokumentarnih filmov o prehranski dediščini na Gorenjskem. 

Dokumentarni filmi so na voljo tukaj:

Rateški krapki

Uporaba koruze trdinke v Zgornji Bohinjski dolini

Pridelava in uporaba zelja na Zalem Logu v Selški dolini

Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.