Regionalni razvojni program Gorenjske 2021–2027 je ključni razvojni dokument regije in opredeljuje prednosti Gorenjske razvojne regije, določa njene razvojne prioritete in projekte. Izdelan je v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Programom priprave RRP Gorenjske 2021–2027 in Uredbo o regionalnih razvojnih programih.

Obsega geografsko območje Gorenjske kot razvojne regije in vključuje 18 občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas–Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica.

Sam postopek priprave se je začel s Pozivom razvojnim svetom regij za začetek postopkov priprave regionalnih razvojnih programov, v drugi polovici leta 2018, in zaključil s pridobitvijo pozitivnega mnenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), v aprilu 2022. Franja Gabrovšek Schmidt, vodja priprave Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2021–2027 na Regionalni razvojni agenciji Gorenjske – BSC Kranj, je povedala, da je delo potekalo v okviru ožje projektne skupine, v sodelovanju z občinami in člani odborov Razvojnega sveta gorenjske regije ter drugih deležnikov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Uvodne delavnice z odbori so bile izvedene v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede Kranj, kjer je bil dokument na sejah svetov tudi sprejet. Povedala je, da so strateški razvojni cilji in razvojne prioritete regije za programsko obdobje 2021–2027 vezani na cilje evropske kohezijske politike.

Rok Šimenc, direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj, je predstavil nekaj ključnih regijskih projektov uvrščenih v Regionalni razvojni program Gorenjske 2021–2027, med njimi: Regionalno prostorsko planiranje, Vzpostavitev pilotnih pametnih skupnosti, Načrtovanje kariere, razvoj in uresničevanje talentov, Razvoj hubov, mreže coworkingov in podjetniških inkubatorjev, Regijsko bolnišnico, Povečanje lokalne prehranske samooskrbe Gorenjske, Trajnostne mobilne rešitve gorskih dolin, Gorske centre 365 dni, Regijsko prometno načrtovanje ter Urejanje državnih in regionalnih kolesarskih povezav. Povedal je, da je v okviru šestih strateških razvojnih ciljev, ki so: Celosten razvoj in upravljanje, Pametna Gorenjska, Gorenjska za ljudi, Zelena, nizkoogljična Gorenjska, Povezana regija in Gorenjska na svetovnem zemljevidu, v samem dokumentu predstavljenih 65 regijskih projektov.

Predsednik Sveta gorenjske regije, Matjaž Rakovec, je podal nekaj ključnih podatkov o sami regiji in pohvalil sodelovanje med gorenjskimi župani. Izpostavil pa je tudi, da je znotraj kohezijske regije Zahodna Slovenija Gorenjska najmanj razvita regija in povedal, da ne gre prezreti dejstva, da je razvojni položaj treh regij: Jugovzhodne Slovenije (Novo mesto), Savinjske (Celje) in Posavje (Krško), ki so uvrščene v manj razvito vzhodno kohezijsko regijo, po bruto domačem proizvodu (BDP) višji od gorenjskega.

Dr. Robert Drobnič, vršilec dolžnosti direktorja Direktorata za regionalni razvoj na MGRT je opravičil odsotnost ministra in predstavil pogled nacionalne strani na pripravo regijskih razvojnih dokumentov, ki poteka v 12 razvojnih oz. statističnih regijah v Sloveniji. Prisotnim je podal informacijo glede odziva ministrstev na Regionalni razvojnih program Gorenjske 2021–2027 in dodal, da je v aprilu MGRT podalo pozitivno mnenje na pripravljen dokument. Članom Razvojnega sveta gorenjske regije in Sveta gorenjske regije je predstavil tudi razvojne spodbude ter aktualne in za to leto napovedane javne razpise Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

S strani Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so se seje udeležili državni sekretar mag. Marko Koprivc, Tjaša Štamcar in Igor Isajlovič. V uvodu je državni sekretar opravičil odsotnost ministra in povedal, da si želijo dobrega medsebojnega sodelovanja ter povedal, da so na Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko že pripravili nov predlog dodatnega sofinanciranja projektov v kohezijski regiji Zahodna Slovenija, za katere je v finančni perspektivi 2021–2027 s strani Evropske unije možno pridobiti zgolj 40 % sofinanciranje. Povedal je, da je predlog, da bo država sofinancirala projekte kohezijske regije Zahodna Slovenija z dodatnimi 40 % in bi bili tako skupaj z EU prispevkom projekti sofinancirani v višini 80 %. V nadaljevanju je Tjaša Štamcar predstavila vsebino ter postopek priprave in sprejemanja Partnerskega sporazuma ter Programa, ki sta osnova za črpanje sredstev večletnega finančnega okvira 2021–2027.