Septembra 2019 se je začela priprava akcijskega načrta za alternativna goriva, ki naslavlja aktivnost slovenskega Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike EU 2014–2020.

Operativni program za izvajanje kohezijske politike EU 2014–2020, med drugim, obravnava podporo mobilnosti z alternativnim gorivom z ukrepi financiranja pametnih polnilnih postaj za električna vozila.

V skladu s Strategijo razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture za alternativna goriva v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji, se mora delež vozil na alternativno gorivo do leta 2030 povečati na 37 %. Število osebnih električnih avtomobilov naj bi se povečalo na 130 tisoč do 2030, število hibridnih plug-in avtomobilov bi se moralo do istega leta povzpeti na skoraj 72 tisoč. Cilj za avtomobile z vodikom je doseči blizu 6 tisoč vozil. Skupno število lahkih gospodarskih vozil za leto 2030 napoveduje 11 tisoč vozil na električni pogon in 455 vozil na vodik. Napovedi za 2030 za število avtobusov glede na vrsto goriva v Sloveniji so: več kot tisoč avtobusov na stisnjen zemeljski plin, 215 avtobusov z električno baterijo, 57 avtobusov na vodik. Načrti za število težkih tovornih vozil leta 2030 so: dobrih 4.000 vozil na stisnjen zemeljski plin, več kot 200 vozil z baterijskimi vozili, 160 plug-in hibridov in 800 vozil na vodik.

Po zbranih podatkih iz dokumenta »Evidenca registriranih vozil – presek stanja na dan 31. 12. 2019, Ministrstva za infrastrukturo«, je bilo v Sloveniji 115 avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Konec leta 2019 je bilo 6 popolnoma električnih avtobusov, 1 dizelski hibridni avtobus in 2.760 dizelskih avtobusov. Isti vir razkriva, da je bilo konec lanskega leta 5.924 bencinskih hibridnih osebnih vozil in 396 dizelskih hibridnih osebnih vozil in 2.014 električnih vozil. Zanimivost, ki jo redko razkrita, je, da je imela Slovenija na določen datum 82.535 dizelskih traktorjev in 948 bencinskih ter 16.726 dizelskih vlečnih vozil. Spodnja tabela prikazuje tudi število drugih goriv in kategorij vozil 31. decembra 2019.

Evropski program INTERREG je leta 2018 financiral evropski projekt e-MOPOLI, med drugim z aktivnostmi izmenjave dobrih politik za spodbujanje in podporo pri izvajanju mobilnosti na alternativno gorivo. Vsak od devetih partnerjev pripravlja akcijski načrt za predloge politik za podporo sprememb od mobilnosti na fosilna goriva do mobilnosti na alternativnega goriva.

Dokončanje 9 akcijskih načrtov je predvideno za november 2020. Osnutki akcijskih načrtov pa so bili predstavljeni že decembra 2019 v Jelgavi v Latviji.

Akcijski načrt vsebuje politike, ki so predlagane za vključitev v Operativni program za izvajanje kohezijske politike EU 2021-2027. Obstajajo tri prednostna področja in osem predlaganih ukrepov za prehod na mobilnost na alternativna goriva. Tri prednostna področja so Infrastruktura, Sredstva mobilnosti in Izboljšanje upravljanja mobilnosti in uvajanje novih modelov mobilnosti.

Prednostna naloga 1 – infrastruktura, trenutno predlaga en ukrep, in sicer »Spodbude za vzpostavitev infrastrukture AVG«. Ta ukrep združujejo 9 aktivnosti, povezanih s finančnimi in nefinančnimi spodbudami za vozila na alternativna goriva.

Prednostna naloga 2 – Sredstva za mobilnost, predlaga tri ukrepe: Podpora tehnološkemu razvoju in gospodarstvu, povezana z vozili na alternativna goriva (AVG), Spodbude za uporabo vozil na alternativna goriva in Odstranjevanje administrativnih ovir za uporabo vozil na alternativna goriva, z več dejavnosti za vsak ukrep.

Prednostna naloga 3 – Izboljšanje upravljanja mobilnosti in uvedba novih modelov mobilnosti, predlaga štiri ukrepe. Prvi ukrep so lokalni / regionalni akcijski načrti za mobilnost na električno energijo in na druga alternativna goriva, infrastrukturo in multimodalno mobilnost ali dopolnitve CPS-jev. Predlaga šest aktivnosti za izboljšanje delovanja lokalne uprave na področju mobilnosti na alternativna goriva. Drugi ukrep je Izvajanje odprte izmenjave informacij, ki predlaga dve aktivnosti na to temo. Tretji ukrep je Povečanje uporabnosti javnega potniškega prometa z vozili na alternativna goriva. Ta ukrep združuje 9 aktivnosti. Četrti ukrep je Uvedba modelov mobilnosti kot storitve, ki predlaga pet dejavnosti.

Opisane politike so konsolidirane z odgovornim ministrstvom, ki podpira pripravo dokumenta in pri njej tudi sodeluje znotraj pripravljalne skupine.

Vzporedno so letos pristojna ministrstva začela s pripravo zakona o mobilnosti na alternativna goriva in zakona o trajnostni mobilnosti. Postopki in spremljajoče dejavnosti za pripravo obeh zakonov in tekočega projekta IDACS dodajo vrednost pripravi predlogov politik za naslednji program za izvajanje kohezijske politike EU.