Slovenija, ki je svojo nacionalno prometno strategijo sprejela že v letu 2015, v slednjo pa vključila tudi trajnostne vidike mobilnosti, bo za razvoj na danem področju namenila 17 milijard evrov do leta 2030, je na dogodku e-MOPOLI, ki ga je 16. junija 2019, na Bledu organiziral BSC Kranj, spomnil Matjaž Vrčko z Direktorata za prometno politiko in mednarodne zadeve Ministrstva za infrastrukturo. Trajnostna prometna strategija pa je visoko na prioritetni lestvici tudi v delu Regionalne razvojne agencije Gorenjske - BSC Kranj, je uvodoma na dogodku povedala vodja projektov na BSC Kranj Blanka Odlazek.

V prometu bomo videli samo rast, in to tako v tranzitnem kot v osebnem, je povedal Matjaž Vrčko, »zato moramo razmišljati o trajnostnih rešitvah«. Po njegovih besedah bo za razvoj infrastrukture in trajnostnih ukrepov na področju prometa do leta 2030 namenjeno 17 milijard evrov. Na področju trajnostne mobilnosti pa je, tako Vrčko, na prvem mestu spodbujanje rabe javnega prevoza, tudi železniškega, sledi uvajanje hitrih avtobusnih prevozov med mesti in širjenje kolesarskih poti. »Je pa ta vlada zelo zagnana na področju spodbujanja 'zelenega prometa'.« Pri tem pa je po njegovem nujno tudi stabilno financiranje.

Kako doseči zmanjšanje emisij ob naraščajočem prometu?

Kot je nadalje povedal Matjaž Vrčko, pa je v Sloveniji vendarle izziv spodbujanje prebivalcev z ruralnih območij k rabi javnega prevoza, saj imamo v državi precejšnjo razdrobljenost in posledično prebivalci tovrstnega prevoza ne prepoznavajo kot najbolj učinkovitega. Kako torej ob tem, pa tudi ob naraščajočem osebnem prometu, doseči cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov? Vrčko meni, da je to praktično nemogoče, in to kljub konkretnim spodbudam, kot so denimo finančne podpore za nakup hibridnih in električnih vozil, ali pa zagotavljanje brezplačnega polnjenja e-vozil.

Ob tem je spomnil še na strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju, ki jo je vlada sprejela začetkom junija, ko je tudi sklenila, da se pripravi akcijski program za alternativna goriva v prometu za izvajanje strategije.

Kot so tedaj sporočili z vlade, se za alternativna goriva po tej direktivi štejejo električna energija, zemeljski plin (SZP – stisnjen zemeljski plin in UZP – utekočinjen zemeljski plin), utekočinjen naftni plin - UNP in biometan, bio-goriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik (H₂). »Cilj je, da se Slovenija do leta 2030 uveljavi kot zelena država na področju razvoja, raziskav, inovacij in industrije tudi na področju prometa,« so po seji sporočili z vlade (VEČ).

Da bomo zares prešli v spremenjeno in s tem tudi v bolj trajnostno mobilnost, pa sta potrebna dva predpogoja, in sicer prijaznejša uporabniška izkušnja od trenutne in finančna podpora za to, je nadalje povedal Darko Levičar iz Gospodarsko interesnega združenja ACS Slovenski avtomobilski grozd, ki je predstavil SRIP ACS+ Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo na področju mobilnosti, ki združuje člane dveh združenj – poleg ACS-ovega še Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. 

Slovenija – jedro laboratorija zelene mobilnosti prihodnosti?

Omeniti velja, da avtomobilska industrija v Sloveniji prispeva okvirno 10 % k bruto družbenemu proizvodu in več kot 20 % k slovenskemu izvozu, vsi člani SRIP ACS+ pa, vključujoč vsa področja mobilnosti, prispevajo k bruto družbenemu proizvodu več kot 17 %. Panoga tako ustvari kar 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov.

Kot je povedal Darko Levičar, pa je 'pametna zelena mobilnost' fokus tako obstoječih družb kot številnih start-upov, ki vznikajo na danem področju. »Mobilnost je namreč danes veliko več kot le prevoz, delitvena ekonomija, raba različnih aplikacij,« je dejal in spomnil na potrebe ljudi v megamestih. »Spremembe bodo šle v različne smeri in z različnim tempom, bomo pa – če bomo želeli doseči zastavljene okoljsko-podnebne cilje – morali prav vsi prispevati k tem spremembam.«

Pri tem se moramo po Levičarjevih besedah usmeriti na dosegljive rešitve. Biti le vizionarji nam ne pomaga, če nismo tudi pragmatični, je bil neposreden. Pri tem je omenil projekt Edison (Eco Driving Innovative Solutions and Networking), na čelu katerega je ACS in s katerim Slovenija vstopa v jedro globalnega razvoja zelenih mobilnostnih tehnologij in rešitev prihodnosti. Gre namreč za strateški projekt Slovenije in širše regije kot laboratorija zelene mobilnosti prihodnosti – podpira ga tudi slovenska vlada –, ki je zasnovan na številnih manjših projektih (VEČ).

»Dejstvo pa je, da ne smemo čakati na napredek; ta ne bo prišel sam po sebi, ampak moramo na tem sami aktivno delati,« je še poudaril Darko Levičar.