Dandanes so naložbe z družbenim učinkom razmeroma novo finančno orodje, ki dobiva na prepoznavnosti in priljubljenosti med vlagatelji in podjetniki. Prednost pred t.i. tradicionalnimi naložbami je v tem, da naložbe z družbenim učinkom poleg poslovnih ciljev poskušajo reševati tudi družbene izzive. Združuje kapital in strokovno znanje iz javnega, zasebnega ter nepridobitnega sektorja. Območje Podonavja še vedno močno zaostaja za svetovnimi trendi na področju družbenega podjetništva in naložb z družbenim učinkom. Ocenjujejo, da je le 2 % naložb z družbenim učinkom (z ocenjeno velikostjo trga okoli 450 milijard EUR v letu 2019) usmerjenih v podonavska podjetja.

 

Leta 2018 se je Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj pridružila kot partner pri izvajanju projekta, ki naslavlja to področje in je v slovenskem prevodu poimenovan Finance za družbene spremembe. Finance4SocialChange združuje 14 projektnih partnerjev in 6 pridruženih strateških partnerjev iz 12 držav, z namenom medsebojnega učenja za izboljšanje posameznih politik in razvoj praktičnih rešitev za povečanje obsega naložb z družbenim učinkom. Partnerstvo projekta spodbuja vzajemno učenje med socialnimi in družbeno odgovornimi podjetji, podpornimi inštitucijami, vlagatelji in ustreznimi nacionalnimi in regionalnimi oblikovalci politik. Z različnimi pristopi in dejavnostmi, je cilj projekta izboljšati podporno okolje za naložbe z družbenim učinkom v Podonavju.

 

Prvi korak je bila priprava analize stanja obravnavanega področja in politik v sodelujočih državah. Analiza razkriva veliko različnih instrumentov financiranja in ukrepov politike, ki že obstajajo v območju Podonavja. Ti ukrepi in instrumenti vključujejo:

 

V državah, kjer je sektor socialnih podjetij dobro razvit, kot sta Nemčija in Avstrija, so tradicionalni finančni posredniki načeloma sposobni odgovoriti na kreditne potrebe socialnih podjetij. V teh državah so banke na splošno pripravljene dajati posojila socialnim podjetjem, saj se zdi, da na ta sektor manj vplivajo gospodarske razmere kot na tradicionalna mala in srednja podjetja ter na splošno kažejo nizko stopnjo tveganja zaradi njihove majhnosti.

 

 

Naslednji korak naše analize je vključeval celovit pregled političnih ukrepov posameznih držav, ki so usmerjeni v socialna podjetja. Na podlagi tega sistematičnega pregleda politik so projektni partnerji izbrali tako imenovane primere »dobrih praks«, ki lahko delujejo kot vzorčni primeri za učenje politik in služijo kot pomoč oblikovalcem politik v celotni Podonavski regiji. To tako imenovano »orodje za učenje politik« zagotavlja informacije o ukrepih politik, ki naslavljajo razvoj trga investicij z družbenim učinkom v državah Podonavske regije. S skupnega seznama obravnavanih ukrepov politik so projektni partnerji izbrali in analizirali 15 najboljših v interaktivnih razpravah, na podlagi standardiziranega sistema 11 meril za ocenjevanje, kot so: ponujena vrednost za vlagatelje, ključni akterji potrebni za njegovo izvedbo, učinek za vlagatelja, struktura stroškov, potrebni ključni viri itd. Še posebej pomembno merilo je bila prenosljivost, saj je orodje namenjeno omogočanju prenosa dobrih praks oziroma ukrepov tudi v druge države in okolja.

Na podlagi ocenjevanja so bile izbrane tudi 4 študije primerov kot sodobni instrumenti različnih sektorjev, ki podpirajo vlaganja z družbenim učinkom.

To so naslednji programi oz. instrumenti:

 

 

Na splošno lahko iz narejenih analiz podamo naslednje zaključke in priporočila za postopno spodbujanje in pospeševanje socialnega in družbeno odgovornega podjetništva ter področja investiranja z družbenim učinkom v Podonavju:

 

Prva faza se začne s spodbujanjem mladih, ki si želijo sprememb in mladih, ki želijo ustanoviti podjetje, k raziskovanju socialnega podjetništva skozi programe, kot je mladinska banka (vodena s strani socialnega podjetja so.p) ali - na poznejših stopnjah - programe, kot so inovacije z družbenim učinkom, ki jih izvaja avstrijska javna agencija za promocijo raziskav. Ti programi omogočajo mladim, da usmerijo svoja prizadevanja v smeri ciljev družbene odgovornosti, strukturirajo svoje ideje in zgodaj vključijo ključne deležnike in ciljne skupine, z namenom priti do dobrih rešitev, ki odgovarjajo tudi potrebam na trgu. Za ta namen lahko pridobijo začetno in lažje dosegljivo financiranje. Po našem mnenju bi ti programi potrebovali močnejšo mentorsko komponento za poglabljanje znanja udeležencev in izboljšanje rezultatov. Za najperspektivnejše ideje, ki izhajajo iz takega pristopa, bi se lahko ponudile možnosti nadaljnjega financiranja, ki bi vključevale prehod iz javnega na javno-zasebno ali zasebno financiranje (financiranje z družbenim učinkom v zgodnji fazi).

Tovrsten dober primer je program Bildünger, ki je medsektorska kampanja, katere namen je preoblikovanje avstrijskega izobraževalnega sistema. Vsebuje različne stopnje vključenosti, gradnjo skupnosti in semensko financiranje projektov socialnega podjetništva, kot tudi projektov mladih ustanoviteljev podjetij. Prednost kampanje je, da so vključeni seznanjeni z že vzpostavljeno mrežo akterjev v izobraževanju, katera jim omogoča dostop do izobraževalnega sistema, iskanja partnerjev in možnost dostopa do financiranja.

 

Navkljub vedno večji prepoznavnosti podjetništva z družbenim učinkom, povečanega števila podjetij z družbenim učinkom in zanimanja za podjetništvo z družbenim učinkom, je še vedno zelo malo kapitala na trgu, ki bi ta podjetja spodbujal pri njihovi rasti in razvoju. Iz našega pregleda stanja smo ugotovili, da se propulzivnejša socialna podjetja (z jasnim trajnostnim poslovnim modelom, jasno ponudbo izdelkov/storitev, dokazanim pozitivnim družbenim učinkom, stabilnim timom) zanašajo na prilagojeno financiranje za družbeni učinek (ne na investiranje z družbenim učinkom), katere zagotavljajo poslovni angeli ali zasebne fundacije. Poslovni angeli lahko poleg financiranja socialnega podjetja delujejo kot mentorji. Na tej stopnji poslovni angel ne bo pričakoval finančnega donosa. Poslovni angel in socialno podjetje bosta prilagodila pričakovanja glede na nadaljnji razvoj poslovnega modela in družbenih učinkov, strategije rasti (od partnerstev do socialne franšize) in izboljšanja organizacijske uspešnosti. Kot rezultat te faze bi pričakovali socialna podjetja na razvojni poti do poslovnega modela, ki vključuje načrtovanje družbenih in okolijskih učinkov v poslovne procese. Zanimiva strategija v 2. fazi je lahko finančna podpora inkubatorjem, kot jo na primer ponuja avstrijska dobra praksa AWS Jumpstart. Program financira inkubatorje, ki nudijo podporo start-up podjetjem in/ali socialnim podjetjem, da bi povečali svoje zmogljivosti. Del financiranja je namenjen neposredno socialnim podjetjem, ki jih podpira inkubator.

 

Da pa podjetja z družbenim učinkom lahko rastejo, potrebujejo investicije. Na tej stopnji razvoja je socialno podjetje lahko že pripravljeno zaprositi za investiranje, ki temelji na rezultatih doseganja družbenega učinka, dobre organizacijske uspešnosti, jasni ponudbi izdelkov/storitev, dokazanem povpraševanju in pametnem modelu rasti, kar omogoča, da socialna podjetja sčasoma povečujejo svoje prihodke. Na tej stopnji se lahko uporabijo instrumenti financiranja, kot je model kapitalskih naložb Mezzanine, ki ga uporablja FASE. Ti modeli delujejo s scenariji z nizko, a realno donosnostjo naložb, hkrati pa poudarjajo učinke ciljev socialnega podjetja. Kolektivni naložbeni skladi ali sheme so nov trend v naložbenem sektorju. Skupina vlagateljev vzpostavi skupni proces in merila za prepoznavanje, oceno, izbiro in financiranje socialnih podjetij. Poleg tega ti skladi vzpostavijo procese za ustvarjanje novih, ustrezno pripravljenih socialnih podjetij na investicije. Kolektivni naložbeni skladi ali sheme so lahko na primer povezan s programom inkubatorja.

Zdi se, da je instrument, kakršen je obveznica z družbenim učinkom, zasnovan za zagotavljanje financiranja socialnih podjetij, ki kažejo vse značilnosti 3. stopnje in imajo dober uspeh ne le pri doseganju družbenega učinka, temveč tudi pri doseganju večjega učinka kot primerljiva javna ponudba.

»Obveznice z družbenim učinkom« so torej finančni mehanizem pri katerem zasebni investitorji financirajo družbeno koristno dejavnost in dobijo dogovorjeni finančni delež prihranka javnih sredstev zaradi družbenega učinka izvedene dejavnosti. Social impact bonds mehanizem temelji na zavezi države (občine, itd.), da bo del prihranjenih sredstev zaradi družbenega učinka izvedene dejavnosti namenila investitorju, ki je takšno dejavnost financiral. Obveznice z družbenim učinkom izkoriščajo zasebno financiranje, za uvedbo novih rešitev, ki bi se lahko v prihodnosti financirale z javnim denarjem. Socialno podjetje je razbremenjeno finančnega tveganja, ki ga prevzamejo izključno zasebni vlagatelji in javne ustanove, ki jamčijo za kritje naložbe, če bodo doseženi cilji.

 

Na splošno vse te faze in instrumenti financiranja omogočajo zainteresiranim deležnikom več informacij o področju in procesih, ki vodijo k izboljšanim in trajnostnim pozitivnim družbenim učinkom. Posledično postaja okolje pametnejše in s tem zagotavlja pametnejše poti za razvoj socialnih podjetij ter širjenje, rast in institucionalizacijo družbenih inovacij.

 

Več informacij o financiranju socialnega podjetništva pri nas najdete na spletni strani Združenja Socialna ekonomija Slovenije: