O izzivih in priložnostih uvajanja lokalne ribje prehrane na območju LAS Gorenjska košarica

Zg. Brnik, 8. september 2021 – Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj je v sodelovanju s partnerji v okviru projekta GORENJSKE RIBE, ki se izvaja v okviru LAS Gorenjska košarica, izvedla zaključni promocijski dogodek s predstavitvijo projekta, okroglo mizo in degustacijo v projektu oblikovanih ribjih jedi. Posveta sta se udeležili predstavnici Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), vodja oddelka za sodelovanje, lokalni razvoj in ribištvo mag. Katarina Krek Hudoklin in ga. Tadeja Prilesnik.

Projekt GORENJSKE RIBE, sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, se v jesenskih mesecih zaključuje. Z naložbo in množico mehkih aktivnosti so partnerji pomembno prispevali k promociji ribje prehrane na območju LAS Gorenjska košarica in tudi širše, obenem pa se zavedajo, da jih na tem področju čaka še veliko skupnih korakov. V projektu, ki se izvaja v okviru LAS Gorenjska košarica, sodelujejo: vodilni partner BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, Jezeršek gostinstvo d.o.o., Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Vodomec proizvodnja, storitve in trgovina, d.o.o.

Dogodek na Dvoru Jezeršek v Zgornjem Brniku je potekal v treh sklopih. Uvodoma sta zbrane pozdravila dr. Bety Breznik z Direktorata za hrano in ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Rok Šimenc, direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj. V prvem delu so projektni partnerji predstavili svoje vloge v projektu, s kakšnimi aktivnostmi so pospeševali uvajanje zdrave lokalne ribje prehrane na območju LAS Gorenjska košarica in seveda, kakšne cilje so dosegli.

V drugem delu so na okrogli mizi o izzivih in priložnostih uvajanja zdrave, lokalne ribje prehrane na območju LAS Gorenjska košarica spregovorili: Katarina Krek Hudoklin (ARSKTRP), Martin in Luka Jezeršek (Jezeršek d.o.o.), Mitja Kadoič (KGZS-Zavod Kranj), Uroš Brankovič (CTRP Kranj) in Domen Bekš (BSC, d.o.o., Kranj – LAS Gorenjska košarica). Katarina Krek Hudoklin je poudarila, da je ključen faktor za uspešnost tovrstnih projektov prav sodelovanje različnih sektorjev, torej od ribogojca do končnega kupca, od strokovnjakov na kmetijsko-gozdarskih zavodih do razvojnih agencij. Mitja Kadoič je ob podatku, da so slovenske ribogojnice bistveno manjše (in s tem nekonkurenčne) kot ribogojnice v sosednjih državah povedal, da za vzpostavitev večjih ribogojnic sicer so zakonske možnosti, vendar gre za posege na kmetijskih zemljiščih, za kar je potrebno z dolgotrajnimi postopki spreminjati prostorske akte. Predlaga, da bi v luči klimatskih sprememb razmišljali tudi o rabi podzemnih voda, saj imajo površinski vodotoki vse pogosteje nestabilne vodostaje.

Partnerji so bili zadovoljni s pozitivnim odzivom splošne javnosti na razpisane delavnice, manj pa z odzivom strokovnih kadrov – kuharskega osebja in organizatorjev prehrane v šolah, vrtcih, domovih za ostarele in bolnišnicah. Ne glede na to, da se je 20 delavnic (v živo in virtualno) v omejenih pogojih udeležilo več kot 230 udeležencev, so sogovorniki razpravljali o možnih ukrepih, ovirah, pa tudi že o konkretnih rešitvah za lažjo in pogostejšo pripravo rib in ribjih izdelkov v omenjenih inštitucijah. Kuharski mojster Luka Jezeršek – med drugim tudi zelo dober poznavalec šolske prehrane – je poudaril, da je za uspešnejše uvajanje ribje prehrane v šolske kuhinje potrebno troje; smotrne naložbe v opremo, znanje za čim boljšo in učinkovito uporabo te opreme, ter želja osebja po novih veščinah, znanjih in postopkih priprave. Dober primer dobre prakse je predstavila Suzana Smolej iz Vrtca Tržič. S sodelavcem sta se udeležila dveh delavnic v okviru projekta in takoj pričela s povpraševanjem pri lokalnih ribogojcih. Sodelovanje so sklenili z ribogojnico Vodomec in tržiški vrtčevski otroci odslej redno uživajo tudi gorenjske ribe.

Sogovorniki so z idejami usmerjeni tudi v prihodnost, predvsem v to, s kakšnimi pristopi povečati porabo rib na prebivalca Slovenije, saj smo z 11 kilogrami letno precej pod evropskim povprečjem, ki znaša okrog 24 kilogramov. Brata Jezeršek sta povedala, da se na njihovih restavracijskih krožnikih, pri pogostitvah in na dogodkih ribje jedi vse pogosteje pojavljajo in so glavna sestavina tudi na različnih kuharskih delavnicah v okviru Akademije Jezeršek. Kot pravita, imajo v podjetju z ribami smele načrte, tudi na področju usposabljanja in izobraževanja sedanjih in bodočih strokovnih kadrov.

Vsi sogovorniki so bili enotnega mnenja, da je pri uvajanju ribje prehrane potrebno pričeti z vzgojo doma, s tem je tudi uvajanje v šolsko prehrano lažje, sočasno nastaja manj zavržene hrane. Pri odrasli populaciji pa je potrebno razbiti mit o težavni pripravi rib in poudariti prednosti lokalne ribe z vidika hranilne vrednosti in kratke dobavne verige. Na kratke dobavne verige in lokalno samooskrbo je opozoril tudi Luka Jezeršek, ki meni, da je lokalna samooskrba več kot le aktualen pojem, saj je lokalno potrebno jemati celostno. Omenil je še, da gostinski sektor pogreša zadružništvo, ki bi jim omogočilo redno in zadostno dobavo domačih surovin.

Okroglo mizo so sklenili z dejstvom, da je bil projekt Gorenjske ribe dobro zasnovan in da je potrebno vztrajati z ozaveščanjem in izobraževanjem tudi po zaključku projekta.

Za kulinarični začetek in zaključek dogodka je poskrbel kuharski mojster Luka Jezeršek, ki je v okviru projekta oblikoval 12 ribjih jedi, katerih priprava je primerna tako za domače kot večje kuhinje vrtcev in šol, domov za ostarele ... Izbranih osem ribjih jedi so v čudovitem ambientu vrta Dvora Jezeršek degustirali tudi udeleženci zaključnega promocijskega dogodka, s katerim so sklenili projekt Gorenjske ribe.

Sporočilu prilagamo:

• predstavitev projekta,
• povezavo do predstavitve projekta v slikah (avtorica: Urška Verč, Jezeršek d.o.o.).

Več informacij: Domen Bekš, BSC, d.o.o., Kranj – LAS Gorenjska košarica, domen.beks@bsc-kranj.si.