MLADI IN OBČANI SPOZNAVALI POMEN IN PRIVLAČNOST LOKALNEGA LESA

Gozd in les iz njega sta med najpomembnejšimi zavezniki naše družbe v boju z vse hujšimi grožnjami podnebnih sprememb. Bogate zaloge tega naravnega materiala bi lahko tudi v Sloveniji še veliko bolje izkoristili in veliko več naših hiš oz. objektov, notranje in urbane opreme, pribora, … uporabljali v leseni izvedbi. Lesene konstrukcije in drugi izdelki namreč v sebi vežejo velike količine CO2, za njihovo izdelavo pa je potrebne veliko manj energije kot npr. za beton. Enako pomembno pa je tudi, da več uporabljamo izdelke iz lesa lokalnih gozdov in lokalnih lesno-predelovalnih podjetij, saj dandanes les od gozda do končnega izdelka pogosto prepotuje več tisoč kilometrov. Na ta način transport tega lesa veliko prispeva k izpustom toplogrednih plinov, medtem ko se z lokalno predelavo domačega lesa ustvarjajo zaslužek in delovna mesta za lokalno prebivalstvo.

Učenje o teh temah je potrebno že začeti pri mladih, zato je BSC Kranj v okviru projekta CaSCo (Interreg Alpine Space), ki je namenjen spodbujanju lokalne predelave in uporabe lesa, v decembru izvedel sklop delavnic in predavanj z dijaki Biotehniškega centra Naklo (BC Naklo). Dr. Franc Pohleven iz Društva za zaščito lesa Slovenije je uvodoma predstavil nekaj zanimivih dejstev, na primer to, da povprečna lesena hiša, opremljena z lesenim pohištvom, v 60 letih uporabe prispeva k znižanju od 50 do 70 ton CO2. Na drugi strani stavba iz jekla ali betona povzroča neizmerne porabo energije in vode, s tem pa tudi izpuste toplogrednih plinov. A kljub temu v Sloveniji bolj spodbujamo kurjenje lesa kot pa da bi s predelavo ustvarjali kakovostna delavna mesta.

Mlade je zelo pritegnil tudi praktičen prikaz in preizkušanje različnih lastnosti različnih vrst lesa, na primer njihove teže in plovnost ter opazovanje strukture drevesnih celic ali drevesne gobe z mikroskopom. Zagotovo pa jih je najbolj zagrel ustvarjalni izziv, ko so se po ekipah pomerili v nalogi, da iz iste količine lesa vsaka ekipa izdela svoj mali leseni most. Pri tem so način lesene konstrukcije lahko izbrali sami. Končen preizkus uspešnosti ''gradnje'' mostiča je bilo polaganje uteži nanj. Ne glede na zelo raznolike konstrukcije, pa jih je večina zdržala kar velike obremenitve.

Velika zasluga za uspešno izvedene delavnice, ki se jih je udeležilo preko 60 dijakov 1.letnika programa naravovarstveni tehnik, gre zelo motiviranim profesorjem BC Nakla in njihovi dobri pripravi tako dijakov kot tudi prostorov za delavnice. Še posebej pa veseli, da je les mlade pritegnil kot naraven, izredno kvaliteten, privlačen in okolju zelo prijazen material; nekateri med njimi z lesom že zdaj ustvarjajo zelo zanimive izdelke tudi v svojem prostem času.

Konec januarja je bilo v okviru projekta CaSCo predavanje dr. Pohlevna o pomenu večje predelave in uporabe lokalnega lesa izvedeno tudi v Radovljici, v predavalnici Ekonomske gimnazije Radovljica. Namenjen je bil splošni javnosti. Dogodek je tokrat sicer minil brez praktičnih vaj, zato pa je bilo toliko bolj nazorno predstavljeno kakšne energetske prihranke omogoča uporaba (lokalnega) lesa napram potratnim industrijam umetnih in uvoženih materialov. Pa tudi kakšne gospodarske in razvojno-inovacijske priložnosti se s tem ponujajo, saj v tujini z inovativnimi lesenimi komponenti že gradijo 100 in več metrov visoke stavbe, iz lesa se izdelujejo snovi, ki so večkratno močnejše kot jeklo,…

Prijavite se na naše e-novice!.