Kreativci, kulturniki in vsi tisti, ki iščejo poti, kako lastno ustvarjalnost in kulturo vtkati v nove produkte, tudi v gospodarstvo, s(m)o se 9. decembra 2021 udeležili srečanja Obarvajmo industrijske regije – s kreativnimi in ustvarjalnimi vsebinami do inovativnih rešitev, ki smo ga pri BSC Kranj organizirali s partnerji iz Gornjesavskega muzeja Jesenice. Na dogodku, ki je hkrati potekal v živo, v Kolpernu na Jesenicah, kot tudi preko spleta, smo pobliže spoznali dobre prakse in produkte kulturnih in kreativnih vsebin.

Kulturne in kreativne industrije so globalno prepoznane kot gonilna sila inovacij in potrebne transformacije gospodarstva iz tradicionalnih industrij v digitalno družbo in družbo storitev. V Regionalni razvojni agenciji Gorenjske – BSC Kranj smo želeli opozoriti na poseben strateški izziv razvoja tega sektorja kot lastne gospodarske panoge in kot zunanjega partnerja za inovacije v industriji. Poudariti vključitev kulturno-kreativnih vsebin kot pomoč družbi, da postane bolj odprta za inovacije, spremembe in podjetništvo.

Po uvodnem nagovoru v. d. direktorice Gornjesavskega muzeja Jesenice, Irene Lačen Benedičič, je s programom nadaljevala Mateja Korošec, vodja projektov pri BSC Kranj. Predstavila je pojem kulturnih in kreativnih industrij (KKI) in kako te služijo kot gonilna sila za preobrazbo v gospodarstvu, družbi in izobraževanju ter nekaj dobrih praks oz. »pilotov« uresničenih znotraj projekta InduCCI. In sicer, v Škofji Loki, v prostorih že obstoječih Kreativnic, in na Jesenicah, v kmalu prenovljeni Ruardovi graščini, so za namene kulturno-kreativnega stičišča, uredili prostore za delavnice in individualna svetovanja. Izpostavila je tudi projekt O-City, pri katerem je BSC Kranj sodeloval z Layerjevo hišo, ko so s petimi kranjskimi osnovnimi šolami (zadnja triada) in kranjskimi kulturnimi javnimi institucijami (Gorenjskim muzejem, Prešernovo gledališče Kranj in Mestna knjižnica Kranj), spodbujali aktivno spoznavanje poklicev v kulturi in kranjske kulturne dediščine. Učenci so sami ustvarjali multimedijske vsebine (video in podcast), s katerimi so njihovi sošolci in učenci nižjih razredov pridobili znanje o kulturi v Kranju na način, ki je otrokom in mladostnikom danes (bolj) blizu. 

Danaja Batinič, koordinatorka programa Layerjeve hiše – hiše umetnikov in kreativcev, je predstavila Layerjevo hišo in nevladno organizacijo Zavod Carnica, ki upravlja hišo Layer. Umetnost, glasba, ustvarjalnost, izobraževanje ... Layerjeva hiša je živahno in urbano kulturno umetniško središče, stičišče kulturnega in družabnega dogajanja v gorenjski prestolnici. Ustanovljena leta 2011 in poimenovana po baročnem slikarju Leopoldu Layerju, hiša ponosno nadaljuje njegovo ime in delo.

Pred odmorom smo prisluhnili še Marku Podjavoršku, vodji projektov Centra za kreativnost, ki deluje kot razvojno-podjetniški spodbujevalnik za kreativce in kulturnike. Seznanil nas je z razvojem nacionalnega podpornega okolja za kulturni in kreativni sektor ter s programi, ki podpirajo ustvarjalce na različnih področjih, kot so razpisi in pozivi, Kreativni inkubator, Pop-Upstart, Prenos veščin, Kreativni pospeševalnik itd.

Ustvarjalnost v industrijski krajini je bila tema predstavitve Zorana Pozniča, akademskega kiparja in kulturnega managerja iz Trbovelj. Govoril je v imenu Mreže centrov raziskovalnih umetnosti (RUK), vzhodne kohezijske regije, ki je mreža raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije. V tem interdisciplinarnem trikotniku razvijajo inovativne produkte in storitve za mehko in humano tehnologijo prihodnosti. Seznanil nas je z izrazom ko je brain interface – ko pravzaprav z mislimi krmariš in upravljaš letalo, ali pa robot na steno nariše tisto, kar si predstavljaš, in opozoril na razliko med digitizacija in digitalizacija. Dotaknili smo se vprašanja kako privabiti nove obiskovalce, saj obiski v muzejih upadajo, stagnirajo. Odgovor leži v novih tehnologijah in dviganju zavesti o tem, da tudi virtualna tehnologija in ostale sodijo v muzeje, da ti zaradi tega ne bodo postali zabaviščni park. Kot primer, je omenil projekt Nevidni Maribor digitalna naravna, kulturna in industrijska dediščina v 3D potopitveni virtualni izkušnji in povabil v Trbovlje, v virtualni muzej rudarstva, ki pripoveduje zgodbo o rudniku v Trbovljah in življenju ljudi okoli njega.

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je ponosno predstavil Cukrarno, ki ni le nov prostor sodobne umetnosti, ampak tudi novo vozlišče kulturnega dogajanja. Popeljal nas je skozi zgodovino Cukrarne in do uresničitve želje po revitalizaciji prostora. Prenova zgradbe je potekala v velikem obsegu, ker so hoteli ohraniti »plašč« stavbe in s tem tudi pridih preteklosti ter jo združiti s sodobnostjo. Novi razstavni prostori omogočajo lučno in zvočno tehnologijo za predstavitve raznolikih oblik umetnosti. Kar so zelo hitro izkoristili za izvedbo Festivala Indigo in snemanje video spota Žigana Kranjčana. Zaključil je z mislijo, da so industrijske stavbe že nekaj časa priložnost za zapolnitev z nekimi novimi vsebinami, sploh v okoljih, kjer ni več klasične industrije in Jesenice so dober primer, kjer bi se različne nove ideje lahko naselile.

Kot zaključek dogodka in uvod v sklepne misli ob kosilu, je Irena Lačen Benedičič predstavila še projekt Delavska malca. Ta je na Jesenicah zaživel s šestimi jeseniškimi gostilnami oz. restavracijami, ki so Delavsko malco vključile na svoje jedilnike in je pri njih že mogoče naročiti jedi, ki so jih včasih jedli jeseniški delavci bodisi v fabrški kantini bodisi doma.