Ogled in predstavitev dobrih praks socialnega podjetništva in socialnih podjetij na področju centrov ponovne uporabe
Udeleženci ekskurzije so najprej obiskali Center ponovne uporabe (CPU) Ljubljana, ki je socialno podjetje, in se nahaja na lokaciji zbirnega centra Povšetova ter deluje v sodelovanju z javnim podjetjem Snaga. CPU Ljubljana se ukvarja z zbiranjem, obdelavo in ponovno uporabo različnih predmetov (pohištvo, elektronika, oblačila, knjige, igrače, športna oprema ipd.) ter s tem prispeva k zmanjšanju odpadkov in ohranjanju okolja. V centru predmete pripravijo za vnovično uporabo in jih prodajajo po ugodnih cenah. Poleg tega ima center tudi socialno vlogo, saj zaposluje ljudi iz ranljivih skupin, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi in drugi, ki se težje vključujejo na trg dela.
Ves proces dela v CPU Ljubljana temelji na načelih socialnega podjetništva. Zaposleni imajo možnost aktivnega sodelovanja pri odločanju, se vključujejo v različne faze procesa recikliranja in se neprestano učijo ter razvijajo nove veščine. Udeleženci so spoznali, da CPU Ljubljana predstavlja primer socialnega podjetništva, ki združuje varovanje okolja, zaposlovanje ranljivih skupin ter ozaveščanje javnosti.
Sledil je ogled delovanja CPU Slovenske Konjice, ki je lokalni REUSE center. Tam je udeležence sprejela dr. Marinka Vovk, ki je odgovorna za mrežo CPU in je tudi vodja projekta investicije studio krožnega gospodarstva. CPU Slovenske Konjice je socialno podjetje in deluje kot lokalni center virov. Osredotoča se na socialne inovacije, vključevanje ranljivih skupin, uporabo lokalnih virov in sodelovanje z deležniki. S svojo predanostjo zmanjševanju odpadkov, ustvarjanju delovnih mest in vključevanju skupnosti prispeva k bolj trajnostnemu in vključujočemu lokalnemu gospodarstvu ter naslavljanju okoljskih izzivov.
Udeleženci so spoznali tudi revolucionarno uporabo zavrženih in obnovljenih ladijskih kontejnerjev v designu, ki omogoča ustvarjanje trajnostih in privlačnih prostorov, kot izziv globalizacije in sodobne družbe. Studio krožnega gospodarstva podpira Norveški mehanizem in predstavlja vodilno silo v preoblikovanju zavrženih izdelkov z vizionarskim pristopom zagotavljanja kakovosti življenja brez uporabe novih materialov.
Več: članek Cenejše in okolju prijaznejše hiške avtorice Katje Božič v reviji Jana, št. 25, 20. 6. 2023.
V Rogaški Slatini je bil udeležencem predstavljen prvi center ponovne uporabe v Sloveniji. Ta center predstavlja vzorčni primer socialnega podjetništva, ki dokazuje, da lahko trajnostni razvoj in socialni vidik uspešno sobivata ter prispevata k boljšemu in bolj uravnoteženemu družbenemu napredku. Deluje z namenom zmanjšanja odpadkov in ohranjanja okolja ter hkrati prispeva k socialni vključenosti in ustvarjanju delovnih mest za ranljive skupine. Center se osredotoča na zbiranje in obdelavo različnih izdelkov, ki jih nato ponovno uporabi ali prodaja po ugodnih cenah. S tem ustvarja kroglo ekonomijo, kjer se rabljeni predmeti pridobijo, obnovijo in ponovno uporabijo, namesto da bi končali na smetišču.
Studio krožnega gospodarstva ima poleg centra ponovne uporabe postavljene tudi 4 dvanajstmetrske zavržene ladijske kontejnerje, ki so jih preuredili v inovativne in trajnostne objekte ter s tem prispevali k ponovni uporabi in zmanjšanju odpadkov. Socialno podjetništvo in ladijski kontejnerji so namreč povezani s konceptom trajnostne arhitekture, ki izkorišča zavržene kontejnerje za ustvarjanje družbeno koristnih objektov. Socialna podjetja lahko uporabljajo kontejnerje kot osnovo za gradnjo cenovno dostopnih stanovanj, izobraževalnih ustanov ali drugih objektov, ki prispevajo k izboljšanju skupnosti in zagotavljajo trajnostne rešitve.
Izjave udeležencev iz Fundacije Vincenca Drakslerja:
Gregor Tomše: Pred več kot desetimi leti smo v Fundaciji Vincenca Drakslerja so.p. z namenom zagotoviti možnost delovnega usposabljanja bivših odvisnikov in zaposlitvene rehabilitacije invalidov pričeli z dejavnostjo ponovne rabe še uporabnih predmetov. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo kandidirali za sredstva iz razpisa za razvoj socialnega podjetništva in bili uspešni. Kot partnerja smo v projekt vključili podjetje CPU Rogaška Slatina, ki je bilo prvo socialno podjetje v Sloveniji in je kot prvo vzpostavilo tudi center ponovne uporabe. Takrat smo si v Rogaški Slatini v okviru projekta ogledali takrat še edini center ponovne uporabe v Sloveniji. V projekt je bilo vključeno deset oseb iz ranljivih skupin prebivalcev.
Zelo smo bili veseli povabila Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj, da si po več kot desetih letih ponovno ogledamo centre ponovne uporabe, ki jih vodi dr. Marinka Vovk. Obiskali smo center v Ljubljani, Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini. Na strokovni ekskurziji smo pozitivno ocenili naš napredek, izmenjali izkušnje ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Dr. Vovkova nam je predstavila tudi gradnjo hiš iz odsluženih ladijskih kontejnerjev. Da smo se lahko vsi zaposleni in osebe na usposabljanju udeležili strokovne ekskurzije, smo za en dan zaprli naše trgovine in delavnico. In ni nam bilo žal. Poleg izmenjave izkušenj in širšega pogleda na našo dejavnost je bila to tudi odlična priložnost za prijetno druženje s sodelavci ter ljudmi, ki so nam pomagali pri naših začetkih. Zahvaljujemo se BSC Kranj za organizacijo strokovne ekskurzije in dr. Marinki Vovk za gostoljubje.
Robert: Zelo sem bil vesel novice, da gremo na ekskurzijo. Ogledali smo si podobne primere kot je naš, zbiranje, čiščenje, popravilo in prodaja še uporabnih predmetov. Takih primerov bi moralo biti še več, vsaka občina bi morala imeti svoj center ponovne uporabe. Delam na zbiranju še uporabnih predmetov, veliko dobrih stvari ljudje odvržejo. Na tak način bi se lahko zaposlilo več ljudi, takih kot sem jaz. Zaposlitev v Fundaciji Vincenca Drakslerja so.p. je bila zame rešitev, saj sem bil kot invalid in bivši odvisnik dolga leta brez zaposlitve, poleg tega nisem več rosno mlad. Upam, da čez dve leti v Fundaciji dočakam tudi upokojitev.
Mitja: Udeležil sem se že ekskurzije pred desetimi leti, ko sem bil kot bivši odvisnik vključen v projekt in se po zaključku projekta tudi zaposlil v Fundaciji Vincenca Drakslerja so.p. Veliko se je spremenilo od takrat. Opažam, da smo vsi veliko napredovali, mi smo še posebej ponosni na naše delo. Po mojem mnenju smo na nekaterih področjih še boljši in bomo svoje znanje in izkušnje z veseljem delili z drugimi CPU-ji. Vesel sem bil tudi ponovnega srečanja z gospo Marinko.
Valerija: Najbolj so me zanimale njihove trgovine, saj sama delam v trgovini s predmeti ponovne rabe. Izmenjali smo si informacije, kako urejajo trgovine, kako določajo cene predmetom in kakšno je zanimanje za ponovno rabo pri njih. Dobila sem kar nekaj idej, kako še izboljšati naše delo. Prijetno je bilo tudi druženje s sodelavci.