V okviru projekta CD-ETA je od 13. do 15. marca v Grčiji potekal tematski seminar z naslovom »Digitalizacija arheoloških nahajališč in spomenikov«. Predstavniki vključenih partnerjev ter strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine so na seminarju predstavili politike in orodja, ki se na področju digitalizacije arheoloških najdb  izvajajo v njihovih regijah in državah, in imeli možnost ogleda znamenitih antičnih nahajališč tako na kraju samem, v živo, kot tudi virtualno oziroma navidezno s pomočjo sodobnih tehnologij.

Srečanje partnerjev je potekalo v enem najstarejših mest na svetu, Atenah, v univerzitetnem mestu Patrasu in v Olimpiji, znani po prvih olimpijskih igrah klasične dobe. Povsod so se ogledi antičnih in grško-rimskih nahajališč na terenu dopolnjevali z digitalnimi vsebinami. Ne le z besedili, fotografijami in videoposnetki, ampak tudi s tri in štiridimenzionalnimi prikazi, ki delno ohranjeno dediščino naredijo vidno, lažje predstavljivo in nazorno, hkrati pa predstavljajo novo izobraževalno in turistično ponudbo. Celostno sliko Agore, središča antičnih Aten in kraja, kjer se je začela demokracija, tako obiskovalci dobijo šele z ogledom digitalne predstavitve. Primer dobre prakse je gledališče virtualne resničnosti »Tholos – the Virtal Reality theatre«, kjer arheologi, arhitekti, zgodovinarji in IT strokovnjaki ustvarjajo interaktivne predstave grške zgodovine, med drugim tudi antične Agore. Tudi ogled Olimpije, svetišča antične Grčije v Elidi na Peloponezu, kjer so v 8. stoletju pred našim štetjem prvič potekale olimpijske igre, takrat prirejene v čast boga Zevsa, dobi popolno sliko šele ob nazorni multimedijski predstavitvi v arheološkem muzeju.

Poleg virtualnih predstavitev je pomembna tudi sama digitalizacija registrov dediščine. Kot primer dobre prakse je bil predstavljen »ToposText«, obsežna zbirka antičnih besedil in zemljevidov, ki se nanašajo na zgodovino in mitologijo starih Grkov. Na voljo je brezplačno tudi kot mobilna aplikacija za pametne telefone.

Stanje na področju digitalizacije nepremične dediščine na Gorenjskem in v Sloveniji je udeležencem seminarja predstavila mag. Judita Lux, konservatorka arheologinja s kranjske enote Zavoda za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS). Poleg nekaj primerov dobrih praks arheološke dediščine je predstavila standard digitalizirane nepremične kulturne dediščine v smislu Registra nepremične dediščine, ki ga vodi Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino (INDOK), ter vizijo ZVKDS, ki želi povečati obseg podatkov s projektom Arches, odprtokodnim sistemom za upravljanje podatkovnih zbirk na področju dediščine.

Udeleženci seminarja so bili enotni, da je digitalizacija kulturne dediščine danes nujnost. Razvoj tehnologij in znanja za njihovo uporabo na področju ohranjanja in prikazovanja obstajajo, velikokrat pa izvedbo žal onemogoči pomanjkanje finančnih sredstev.

V projekt CD-ETA, ki se izvaja v okviru programa Interreg Europe in je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so vključeni partnerji iz sedmih evropskih držav (Bolgarije, Romunije, Italije, Španije, Grčije, Estonije in Slovenije). Več o projektu si lahko preberete na spletni strani projekta.