Področje digitalizacije knjižničnega gradiva in arhivov

Digitalizacija in hranjenje digitalnih vsebin s področja kulture sodita med osnovne naloge javnih ustanov, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino. Za digitalizacijo pisnih virov v največji meri skrbijo osrednje območne knjižnice, na Gorenjskem Mestna knjižnica Kranj. Knjižnica se je aktivno vključila tudi v aktivnosti projekta CD-ETA in se junija udeležila mednarodnega tematskega seminarja z naslovom »Digitalizacija knjižnic in arhivov«.

Tematski seminar je potekal od 19. do 21. junija v španskem Valladolidu, mestu z bogato zgodovino, kjer je živel in ustvarjal tudi Miguel de Cervantes in prav v Vallodolidu napisal del znamenitega romana Don Kihot. Delo, ki velja za prvi evropski roman, je izšlo leta 1605, sodobna tehnologija pa je omogočila, da si prav ta roman danes lahko ogledamo v digitalni verziji, kar preko spleta. Strokovnjaki iz Španske narodne knjižnice (Biblioteca Digital  Hispánica) so ga digitalizirali tudi v 3D tehniki in predstavitvi dodali glasbo.

 

Tudi predstavitve iz ostalih evropskih držav so pokazale, da je ponudba digitaliziranega gradiva zares bogata, prisotni pa so se strinjali, da se je nujno treba posvetiti promociji obstoječih portalov, o njih bolje seznaniti javnost in se ji na ta način še bolj približati. Knjižnice in arhivi so zato danes zelo aktivni na družbenih omrežjih, iznajdljivi pri oblikovanju manjših uporabnih izdelkov (npr. knjižne kazalke s QR kodami, ki vodijo do več informacij oz. spletnega portala) in organizaciji dogodkov.


Projekte digitalizacije v slovenskih knjižnicah je udeležencem seminarja predstavila Maja Vunšek iz Mestne knjižnice Kranj. V Sloveniji imamo od leta 2005 odličen portal dLib.si – digitalno knjižnico Slovenije, ki je aktiven partner pri razvoju portala evropskih digitalnih knjižnic Europeana. Imamo tudi domoznanski portal Kamra.si, ki temelji na zgodbah o kulturni dediščini, z »Albumom Slovenije« pa ohranja spomin na osebne in družinske dogodke. Tudi Kamra je del Europeane. Mestna knjižnica Kranj je leta 2009 začela z ustvarjanjem prvega spletnega biografskega leksikona v Sloveniji, imenovanega Gorenjci.si, ki je namenjen ohranjanju spomina na pomembne Gorenjce, osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v regiji. Po vzoru omenjenega leksikona so kasneje nastali podobni tudi drugod po Sloveniji. Prihodnost leksikona je v združitvi vseh obstoječih leksikonov na portalu ZnaniSlovenci.si.

 

V projekt CD-ETA, ki se izvaja v okviru programa Interreg Europe in je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so vključeni partnerji iz sedmih evropskih držav (Bolgarije, Romunije, Italije, Španije, Grčije, Estonije in Slovenije). Več o projektu in stanju digitalizacije na področju knjižnic in arhivov si lahko preberete na spletni strani projekta.

 

 

Prijavite se na naše e-novice!.