Poraba evropskih sredstev v prihodnje

Slovenija je bila pri pogajanjih o večletnem evropskem proračunu uspešna, saj ostaja neto prejemnica. V prihodnjih 7 letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike, 1,5 milijarde evrov v okviru skupne kmetijske politike in 100 milijonov iz Sklada za pravičen prehod.

20. avgusta 2020 je na Brdu pri Kranju potekal posvet predsednika vlade in članov ožje delovne skupine, ki pripravlja Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, z župani in direktorji regionalnih razvojnih agencij.

Evropski svet je 21. 7. 2020 dosegel dogovor o proračunu Evropske unije (EU), ki obsega tako večletni finančni okvir 2021–2027 (VFO, 1,074 mrd €) kot tudi nov instrument Evropska unija naslednje generacije (NGEU, 750 mrd €). Upoštevajoč neporabljena sredstva iz trenutne finančne perspektive bo imela Slovenija do leta 2029 na voljo približno 12 mrd €:

  • v okviru VFO 2014-2020 1,8 mrd € neporabljenih sredstev in iz mehanizma ReactEU še dodatnih 312 mio € – rok porabe do konca leta 2023,
  • v okviru VFO 2021-2027 2,9 mrd € za evropsko kohezijsko politiko (EKP) in 1,6 mrd € za skupno kmetijsko politiko – rok porabe do konca leta 2029,
  • v okviru NGEU 5,5 mrd €, od tega 3,6 mrd € povratnih sredstev in 2,1 mrd € nepovratnih sredstev, večinoma v okviru novega Mehanizma za okrevanje in odpornost – rok porabe do konca leta 2026.

Podlaga za črpanje sredstev EKP bo nov (operativni) program za obdobje 2021–2027, hkrati naj bi se do septembra spremenil obstoječi Operativni program zaradi vključitve sredstev React-EU. Za črpanje sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost mora država pripraviti Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost.

 

Predsednik vlade je v vabilu na posvet začrtal osrednja področja, kjer vlada vidi sodelovanje občin pri koriščenju evropskih sredstev, in sicer:

  1. področje okrevanja po pandemiji (investicije v zdravstvo in dolgotrajno oskrbo),
  2. krepitev zelene EU (okoljska infrastruktura, trajnostna mobilnost, krožno gospodarstvo),
  3. digitalna transformacija (širokopasovna omrežja in digitalizacija občin),
  4. drugi ukrepi z učinki v lokalnih okoljih (poslovne cone, turizem, železniški promet, razvojne osi itd.).

Pri porabi sredstev se bo moralo upoštevati smernice Evropske komisije, investicije bodo tako morale podpirati izvedbo strukturnih reform, zeleno in digitalno preobrazbo, krepitev zdravstvenega sistema, ustvarjanje novih delovnih mest itd. Ministrstva, razvojne agencije in občine so pred posvetom pripravili sezname potencialnih projektov, pri čemer je vrednost zbranih projektov s strani državnih organov približno 10,8 mrd €, vrednost občinskih pa 11 mrd €.

V septembru bo predvidoma opravljena evalvacija teh projektov, predvsem z vidika časovne izvedljivosti in skladnosti s cilji EU in EKP ter posledično možnosti umestitve v enega izmed finančnih mehanizmov.

Povzeto po članku na povezavi TUKAJ.

Prijavite se na naše e-novice!.