EFSI je namenjen projektom na področju infrastrukture, raziskav in inovacij, izobraževanja, zdravja, informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugod.

Z naložbenim načrtom za Evropo si Evropska unija prizadeva spodbuditi vlaganja v gospodarstvo.

Cilji EU so:

• spodbuditi ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast;
• izpolniti dolgoročne potrebe gospodarstva in povečati konkurenčnost;
• okrepiti proizvodne zmogljivosti in infrastrukturo v Evropi.

 Načrt je sestavljen iz treh glavnih stebrov:

• spodbujanje javnih in zasebnih virov financiranja: Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) vlagateljem ponuja priložnosti za naložbe tako v visokokakovostne infrastrukturne in inovacijske projekte, kot tudi v mala in srednje velika podjetja (MSP) po Evropi. Evropska investicijska banka – EIB v tem primeru prevzame najvišje tveganje dobro pripravljenih projektov,
• podpora naložbam v gospodarstvo z ustanovitvijo preglednega, v prihodnost usmerjenega portala naložbenih projektov na ravni Evropske unije in z zagotovitvijo potrebne tehnične pomoči za nosilce projektov;
• ustvarjanje prijaznega okolja za vlaganja z odpravo sektorskih in finančnih ovir za naložbe. To vključuje vzpostavljanje enotnega digitalnega trga, energetske unije in unije kapitalskih trgov.

Sklad EFSI je »sklad« v narekovajih, ker ta ni samostojna pravna oseba, pač pa gre 21 milijard evrov jamstev, ki jih upravlja EIB (Evropska investicijska banka) z namenom vlaganj v projekte z višjo stopnjo tveganja. 21 milijard evrov jamstev naj bi bilo po konservativni oceni v treh letih sposobno mobilizirati za 315 milijard evrov javnih in zasebnih naložb.

Skladno z uredbo o delovanju sklada EFSI (2015–2018) se za jamstva EFSI lahko prijavi projekt:

• ki je ekonomsko upravičen (ustvarja tok prihodkov),
• se lahko začne izvajati najkasneje do leta 2018,
• izkazuje dodano vrednost na ravni EU.

Jamstva sklada EFSI so namenjena financiranju bolj tveganih strateških projektov na področju infrastrukture, kot so širokopasovna omrežja ter digitalni notranji trg, promet, izobraževanje, raziskave in inovacije ter spodbujanje obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. Skupno naj bi jamstva v ta t. i. »infrastrukturni del EFSI« mobilizirala za 240 milijard evrov naložb v EU.

Četrtina mobiliziranih naložb (75 od 315 milijard evrov) pa naj bi bila namenjena podpori malim in srednje velikim podjetjem. Ta t. i. »MSP del EFSI« nudi podjetjem različne finančne inštrumente (posojila, lastniški kapital, visokokakovostno listinjenje posojil MSP) preko finančnih posrednikov.

Sredstva EFSI se lahko kombinirajo s strukturnimi in kohezijskimi skladi (skladi ESI) ter vsemi drugimi finančnimi programi EU (Instrument za povezovanje Evrope, Obzorje 2020, COSME, InnovFin …).

EFSI deluje po načelu povpraševanja in nima predvidenih geografskih ali sektorskih kvot v smislu, da bi bil določen obseg sredstev vnaprej namenjen posamezni državi ali gospodarski panogi. Šteje le verodostojno pripravljen in ekonomsko upravičen projekt, ki prinaša dodano vrednost na ravni EU. Kljub temu Komisija predlaga, da se geografska uravnoteženost projektov okrepi.

Informacijske točke Europe Direct v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji v sklopu dogodkov "ABC EFSI-ja" organiziramo brezplačno delavnico, na kateri vas bomo seznanili z Naložbenim načrtom za Evropo in podali praktična navodila za pripravo projektov. V Kranju se bo delavnica odvijala 19. 4. 2107 ob 10.00 v prostorih BSC, d.o.o., Kranj (sejna soba, II. nadstropje). Vabilo na dogodek si lahko ogledate tukaj, na dogodek se lahko prijavite tukaj. Za več informacij o EFSI obiščite spletno stran Europe Direct.

Da bi z naložbami res lahko podprli projekte in s tem potrebe realnega gospodarstva, sta ključna tudi dva podporna elementa naložbenega načrta:

• Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH), ki je enotna vstopna točka do različnih oblik pomoči nosilcem projektov, t.j. od izmenjave dobrih praks, izkušenj in študij že izvedenih primerov s področja projektnega financiranja in vodenja projektov do nudenja nasvetov o pripravi projekta in načinu pridobivanja finančnih sredstev v okviru najustreznejših instrumentov. Vozlišče zagotavlja tudi tehnično pomoč za strukturiranje projektov, inovativnih finančnih instrumentov in javno-zasebnih partnerstev ter svetovanje o vprašanjih v zvezi z zakonodajo EU. Storitve svetovalnega vozlišča so za nosilce projektov, ki so osebe javnega prava, brezplačne, medtem ko morajo osebe zasebnega prava storitve svetovanja plačati.

Storitve Evropskega svetovalnega vozlišča, ki je sicer skupna pobuda Evropske komisije in EIB, v praksi na ravni EU zagotavlja EIB, v posameznih državah članicah pa to pomoč nudijo tudi nacionalne spodbujevalne banke. Slovenija je ena izmed prvih držav članic, ki ima svetovalno vstopno točko tudi na nacionalni ravni. To je SID banka, ki je 26. novembra 2015 sklenila memorandum o sodelovanju v okviru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH) ter tako postala vstopna točka za slovenska podjetja in druge organizacije, ki želijo prijaviti projekt za sredstva EFSI. Storitve, ki jih nudi SID banka kot lokalno informacijsko vozlišče, so brezplačne.

• Drugi element pa je vseevropski portal naložbenih projektov, ki združuje evropske nosilce projektov in vlagatelje iz EU in od drugod. Portal povečuje preglednost obstoječih projektov in naložbenih priložnosti po vsej Evropi. Nosilcem projektov omogoča, da svoje naložbene projekte ali ideje predstavijo potencialnim investitorjem iz vsega sveta, slednjim pa nudi dostop do širokega nabora naložbenih priložnosti v EU ter jim zagotavlja verodostojnost projektov. Prijava projektov na portalu je mogoča na http://ec.europa.eu/eipp.

 Na portal je mogoče prijaviti projekte:

• v vrednosti najmanj 10 milijonov evrov,
• ki se bodo začeli izvajati najkasneje do sredine 2018,
• katerih nosilci so pravne osebe javnega ali zasebnega prava s sedežem v EU,
• ki so skladni z evropsko in nacionalno zakonodajo.

Objava projektov na portalu nikakor ne pomeni tudi zagotovitev financiranja. Za izkaz verodostojnosti projektov, ki jih predlagajo zasebni nosilci, je potrebno plačati 250 evrov prijavnine. Projekti javnih nosilcev so oproščeni plačila prijavnine.

Save

Save