Z vidika stanja na tržišču na podeželju prevladuje konvencionalna pridelava hrane z nizko dodano vrednostjo. Povpraševanje po ekoloških pridelkih je večje od ponudbe. Večinoma so prisotne manjše kmetije, brez prodajne naravnanosti, in MSP-ji, ki so nosilci dopolnilnih dejavnosti (npr. vzgoja sadik, turistične kmetije). Njihovo sodelovanje je nepovezano. Velike korporacije imajo večinski tržni delež. Podeželje ogroža tudi negativni demografski trend, tj. staranje prebivalstva in selitev mladih v mesta zaradi boljših zaposlitvenih pogojev.

V Sloveniji so subvencije oziroma nepovratna plačila kmetom namenjena za pokrivanje razlik med njihovimi proizvodnimi stroški ter nerealno ceno pridelkov na trgu. Mnenja glede ukrepov in podpor za vlaganje v nove proizvodne tehnologije in razvoj so deljena. Na eni strani prevladuje mnenje, da  iniciativ za vlaganje v nove proizvodne tehnologije in razvoj inovativnih poslovnih modelov ni. MKGP je, po drugi strani, sprejel ukrepe za razvoj podeželja 2014-2020 – ukrep M4 Naložbe v osnovna sredstva, ukrep M6 Razvoj kmetij in podjetij, ukrep M11 Ekološko kmetovanje in ukrep M16 Sodelovanje. Kaže se velika neuglašenost med interesi oblasti in potrebami gospodarstva. Iz tega sledi, da obstaja potreba po tesnejšem sodelovanju in uskladitvi interesov države in gospodarstva. Navedeno velja tudi za Gorenjsko, kjer je zaželen regionalni izvedbeni načrt za projekte na področju agrikulture, ki bi vključeval vsebinski in finančni načrt. Dobre prakse spodbujanja kmetijskega podjetništva lahko najdemo v drugih državah in regijah, kjer obstajajo učinkoviti modeli za uvajanje sprememb.

Na Gorenjskem se s strani gospodarstva kaže potreba po širjenju biotehnologije za ekološko pridelavo hrane ter razvoj in uvajanje novih tehnologij za ekološko pridelavo hrane z visoko dodano vrednostjo. Rešitev je v optimizaciji proizvodnih procesov, ki vključuje digitalizacijo, robotizacijo in avtomatizacijo, kot na primer: razvoj aplikacij in opreme za vzdrževanje klime, namakanje, gnojenje v rastlinjakih in silosih, GPS aplikacije za upravljanje traktorjev, mobilne aplikacije za vertikalno gojenje rastlin, DRO-NET brezpilotne naprave za zbiranje podatkov o primernosti zemljišč, merjenje klorofila v rastlinah in podobno. Že nekaj časa novi trendi motivirajo podjetnike k iskanju sredstev in načinov za prevzem tehnologij za izboljšanje energetske učinkovitosti v kmetijstvu. Optimizacija proizvodnih procesov poleg visoke dodane vrednosti pridelkov prispeva tudi k zmanjšanju porabe energije in manjšemu onesnaževanju.

Podjetniki si želijo izboljšavo oskrbovalne verige z logističnim centrom ali vzpostavitev specializiranega logističnega centra, ki je obvezen za skupen vstop in širitev na trgu. Trenutno funkcijo logističnega centra prevzema Pošta Slovenije, ki zadovoljuje zgolj osnovne kriterije za distribucijo kmetijskih produktov. Potreben je razvoj in uvajanje inovativnih poslovnih modelov za vzpostavitev vertikalne verige samooskrbe. Rešitev je v skrajševanju logističnih poti, brez dodatnih provizij in marž, ki so značilne za velike korporacije.

Izobraževanje je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost razvoja,  prevzema in uporabe novih poslovnih modelov in tehnoloških rešitev. Nujno je neprestano nadgrajevanje izobraževalnih vsebin za poklice prihodnosti – podjetniki morajo znati uporabljati visoko tehnologijo, so izpostavili predstavniki BC Naklo. Razvojni oddelki v okviru izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij si želijo sodelovati s kmeti.

Prihodnje naloge predvidevajo popis in izmenjavo dobrih praks na področju kmetijskih politik, tehnoloških rešitev in poslovnih modelov ter obravnavo učinkov inovativnih tehnologij na konkurenčnost in produktivnost MSP-jev na podeželju.

Udeleženci sestanka so bili predstavniki podjetja APS+, HIPRI, Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo (CO BIK), BC Naklo, EU HCS, RRA SORA, KGZS – Zavod Kranj, BSC, d.o.o., Kranj, Lotrič Meroslovje d. o. o., Agrohomeopatija za rastline in Škodljivce, Ing. Majda Ortan s.p.

Naslednji regionalni sestanek v okviru projekta INNOGROW bo organiziran v prvih mesecih leta 2017.