V okviru projekta ReMOBIL je Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev, za projektne partnerje izvedla javnomnenjsko raziskavo na temo trajnostne mobilnosti in uporabe sredstev za trajnostno mobilnost.

Cilj je bil raziskati mobilnostne navade prebivalcev Slovenije, oceniti izkušnje ter opredeliti motivacijske dejavnike za uporabo trajnostnih oblik mobilnosti (hoja, kolo, skiro, javni potniški promet, souporaba vozil) ter raziskati, katere vire informacij uporabljajo uporabniki za načrtovanje ali spremljanje svojih poti.

Raziskovalni pristop je temeljil na računalniško podprtem spletnem anketiranju v okviru Medianinega spletnega panela. Vzorec je vključeval 804 prebivalcev Republike Slovenije, starih med 18 in 70 let. Vzorec je bil reprezentativen za prebivalce Slovenije po spolu, starosti in regiji. Javnomnenjska raziskava se je izvajala oktobra 2022.

V celotnem poročilu so rezultati prikazani grafično in v razpredelnicah. Posebej so bili obravnavani segmenti:

• na podlagi tipa naselja, ki so ga respondenti sami ocenili (mesto, podeželje);
• na podlagi dostopa do JPP, ki so ga respondenti sami ocenili (ustrezen, neustrezen, nimajo);
• na podlagi uporabe JPP za opravljanje poti v službo/šolo in vsakodnevnih opravkih (uporabniki, neuporabniki, ostali).

Več o raziskavi, njenih izsledkih in celotno poročilo javnomnenjske raziskave je dostopno na tej povezavi.

 V nadaljevanju pa podajamo nekaj ključnih ugotovitev in zanimivosti:

• Več kot trikrat več respondentov se v službo/šolo pelje sam-a s svojim avtomobilom kot pa s sopotniki.
• Respondenti iz mest imajo boljši dostop do vseh oblik trajnostne mobilnosti in prevladujejo med uporabniki vseh oblik trajnostne mobilnosti.
• Več kot polovica respondentov (55 %) obvladljive razdalje premaguje peš, s kolesom, skirojem ali podobnim.
• Več respondentov uporablja storitev javne izposoje koles ali skirojev (9 %), kot pa uporablja električni avtomobil (3 %) sli storitev deljenja avtomobila (2 %).
• Storitev sopotništva je bolj v uporabi med respondenti iz mest kot s podeželja.

• Več kot polovica respondentov na običajnih poteh nikoli ne uporablja JPP.
• Skoraj polovica tistih, ki uporabljajo JPP, je kot glavni razlog izbrala pomanjkanje parkirnih prostorov.
• Respondenti so med glavnimi razlogi, da ne uporabljajo JPP, navedli časovno nekonkurenčnost avtomobilu (63 %), slabe povezave med lokacijami (59 %) in neustrezne vozne rede (56 %); ena četrtina (25 %) jih je navedlo, da rad/a vozi.
• Potencial za uporabo JPP je glede na odgovore respondentov sicer precejšen. Vendar sta glede na Medianin semafor podpore v največji meri med ključnimi dejavniki izpostavljena hitrost - hitreje od avtomobila in cena - brezplačnost, v manjši meri pa pogostost voženj in bližina postajališč.
• Respondenti med glavnimi razlogi, da poti opravljajo peš oz. s kolesom, skirojem ali podobnim sredstvom, navedli bližino ciljne lokacije (69 %), željo po gibanju (65 %) oz. skrb za zdravje (58 %); skrb za okolje je navedlo 46 % respondentov.

• Poglavitni razlogi, da respondenti poti ne opravljajo peš je bila izpostavljena prevelika razdalja (52 %), podobno velja za vožnjo, skirojem ali podobnim sredstvom (44 %); slaba tretjina (29 %) je med razlogi navedla neustrezno urejenost poti za pešce ali kolesarje; zgolj manjši delež (5 %) je med razlogi navedlo, da ne marajo hoditi.
• Da respondenti kot trajnosten pristop k mobilnosti razumejo:
  • v večji meri kot premagovanje obvladljivih razdalj peš, s kolesom, skirojem ali podobnim sredstvom (76 %), vožnjo z JPP v službo (68 %) in opravkih (63 %) ter uporabo storitev javne izposoje koles ali skirojev (59 %);
  • v manjši meri kot vožnjo z avtomobilom s sopotniki v službo (46 %) ali po opravkih (34 %), uporabo storitev deljenja avtomobila (39 %), uporabo električnega (35 %) ali plinskega (14 %) vozila namesto bencinskega/dizelskega ter uporabo storitve sopotništva (34 %).
• Kljub temu, da prehod k trajnostni mobilnosti sicer skoraj dve tretjini respondentov (65 %) ocenjuje kot pomemben, so kot tri najpomembnejše dejavnike pri mobilnosti izbrali hitrost – opraviti pot hitreje (71 %), samostojnost – možnost odločanja o postankih, trasi ipd. na poti (61 %) ter stroške – opraviti pot najceneje (61 %). Ogljični odtis je kot manj pomemben ocenilo 61 % respondentov.
• Skoraj tri četrtine vprašanih za načrtovanje in/ali spremljanje svojih poti uporablja Google zemljevide (73 %), medtem ko je uporaba drugih orodij oziroma virov informacij bistveno nižja.
• Vsak deseti (12 %) ne uporablja nobenih virov za načrtovanje svojih poti; uvedba nove aplikacije, glede na Medianin semafor, ima zelo visoko podporo, vendar le, če bi bila brezplačna – uporabljalo bi jo med 44 % in 67 % respondentov (v primeru plačljivosti le med 4 in 9 %).