Evropska zelena vez (European Green Belt) je edinstveno ekološko omrežje in živa zgodovinska krajina, ki se je razvila vzdolž nekdanje železne zavese. Iniciativa združuje dragocene habitate in pomembna zavarovana območja, zato lahko rečemo, da gre za pomembno os evropske zelene infrastrukture (več o tem si lahko preberete na povezavi www.europeangreenbelt.org/).

Zelena vez Slovenije povezuje naravna območja ob meji Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Razprostira se po visokogorju Julijskih Alp, Karavank, preko Pohorja in Slovenskih Goric ter se spusti na obronek Panonske nižine, kjer jo zaznamujeta mejna Mura in nizko gričevje Goričkega. Visokogorski vrhovi, pašniki in alpski gozdovi v Triglavskem narodnem parku in Krajinskem parku Logarska dolina so življenjsko okolje redkemu planinskemu orlu, rjavemu medvedu in gorskim narcisam. V nižjih legah pa poplavna območja Nature 2000 ob Muri in visokodebelne sadovnjake ter travnike v Krajinskem parku Goričko naseljujejo v evropskem merilu redke in ogrožene živalske ter rastlinske vrste, kot so vidra, smrdokavra ali rumena maslenica.

V projektu »ReCo«, ki ga financira Evropska unija v okviru programa Interreg Srednja Evropa, dvanajst partnerjev iz šestih držav sodelujemo pri obnovi ekosistemov z namenom krepitve ekološke povezanosti kot temelja biotske raznovrstnosti.

Aktivnosti projekta so se začele izvajati marca 2023, na Gorenjskem pa bodo usmerjene predvsem v spodbujanje boljše in ciljno usmerjeno izvajanje ekološke obnove alpskih travnikov in pašnikov, ki zaradi sprememb v kmetijskih procesih in zaradi podnebnih sprememb izgubljajo svojo prvotno biodiverziteto. Okrepljeno usklajevanje deležnikov javnega in zasebnega varstva narave bo privedlo do boljšega varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in medsebojne povezanosti habitatov.  Pripravljena pa bo tudi regijska pilotna strategija zaščite in ohranjanja narave z uporabo geoinformacijskih sistemov in sistemov za obdelavo podatkov.

Trenutne aktivnosti so usmerjene v identificiranje čim večjega števila dobrih praks obnove habitatov in ohranjanja posameznih živalskih in rastlinskih vrst v srednji Evropi, partnerji projekta pa so si ob koncu maja ogledali tudi dva primera na terenu, in sicer na Češkem:

1. Pogorje Jeseníky, kjer se naravovarstveniki trudijo povečati biodiverziteto pašnikov in travnikov, ki je nekoč že bila, pa je zaradi opuščanja tradicionalne košnje in paše izginila. Prizadevajo si za ponovno uvedbo košnje, izsekavajo določene vrste in se veselijo vsake nove vrste, ki se pojavi na tem območju.

2 . Bird park Josefovské louky, https://www.birdlife.cz/je-cas-na-obnovu-prirody/

Ornitologi so skupaj z lokalno skupnostjo uspeli ohraniti in obnoviti mokrišča, ki so pomembna tako za rastlinske kot živalske vrste ter za zadrževanje voda. Ustvarili so velika mokrišča za ptice, izkopali večje število manjših bazenov za dvoživke, nadaljujejo z urejanjem parka in vračanje narave ljudem in pticam.