Vse več je primerov, ko fizične osebe registrirajo status s.p., čeprav bodo opravljale dela po pogodbi le za eno podjetje oziroma drug poslovni subjekt, so sporočili davčni inšpektorji. In dodajajo, da tovrstna oblika “zaposlitve” ni zakonita. Nasprotno mora biti za razmerje, ki ima elemente delovnega razmerja, sklenjena pogodba o zaposlitvi.

 

Na vprašanje kdo je odgovoren v primeru ugotovljene kršitve FURS odgovarja: »Sankcija velja za delodajalca, ker od izplačanih plač ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine. Za to je v zakonu o davčnem postopku predpisana sankcija in globa v višini od 800 do 30.000 evrov. Odvisna je od velikosti in statusa delodajalca.«

 

Elementi delovnega razmerja

 

Z delavcem morate skleniti delovno razmerje, ko ta izpolnjuje naslednje elemente delovnega razmerja:

• delo opravlja v delovnih prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene in 8 ur dnevno;
• uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja, denimo delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto … Ob čemer za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine;
• delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja.

S.p. mora svojo dejavnost opravljati neodvisno

 

V opisanem primeru je s.p. v odnosu do svojega naročnika (podjetja) v odvisnem razmerju, čeprav je po svojem pravno formalnem statusu s.p., torej fizična oseba, ki bi praviloma morala gospodarsko dejavnost opravljati samostojno in neodvisno.

 

Do tovrstnih primerov urejanja pravnih razmerij za delo prihaja v mnogih podjetjih, ki se odločajo za racionalizacijo svojega poslovanja na način, da določenim profilom zaposlenih delo plačujejo delno ali v celoti prek statusa s.p., ki jih ustanovijo zaposleni, s tem, da jim delovno razmerje pravno formalno preneha in opravljajo enaka dela in naloge na enak način prek statusa s.p.

 

Kdaj delo prek s.p. ni dovoljeno?

 

Naročnik mora z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi, ko ta izpolnjuje naslednje elemente delovnega razmerja:

• delo opravlja v delovnih prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene in 8 ur dnevno (ali manj);
• uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja, denimo delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto … Ob čemer za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine;
• delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja.

Kdaj lahko delavec dela za enega naročnika prek s.p.?

 

Povsem zakonito pa je delati prek s.p. samo eno podjetje, v kolikor si s.p. uredi status ekonomsko odvisne osebe. O tem mora namreč obvestiti naročnika, saj status ekonomsko odvisne osebe ne pripada vsem samostojnim podjetnikom avtomatsko. V kolikor samostojni podjetnik tega ne stori, ne more uveljavljati pravic, ki mu pripadajo, kljub temu da ekonomska odvisnost obstaja.

Če je samostojni podjetnik ekonomsko odvisna oseba brez elementov delovnega razmerja je to zakonito. V kolikor so pa podani elementi delovnega razmerja, pa to ni zakonito, četudi ima samostojni podjetnik urejen status ekonomsko odvisne osebe.

 

Kateri s.p. lahko pridobijo pravico ekonomsko odvisne osebe?

 

Dva pogoja, ki ju mora izpolnjevati samostojni podjetnik sta:

• podjetnik ne zaposluje delavcev in
• najmanj 80% svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.

Kakšne pravice pripadajo ekonomsko odvisni osebi?

 

Zakon o delovnih razmerjih daje omejeno delovnopravno varstvo ekonomsko odvisnim osebam. Če s posebnim predpisom ni določeno drugače, se tako za ekonomsko odvisne osebe uporabljajo določbe ZDR-1. Več pravicah ekonomsko odvisnih oseb si lahko preberete tukaj.

 

Kako ekonomsko odvisna oseba uveljavlja svoj status?

 

Da je podjetnik upravičen do statusa ekonomsko odvisne osebe (in s tem zgornjih pravic), mora po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisen, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.

 

Vir: Data.si