Republika Slovenija se je zavezala, da bo leta 2020 pripravila in na Visokem političnem forumu za trajnostni razvoj na sedežu OZN tudi predstavila svoj drugi nacionalni prostovoljni pregled doseganja ciljev trajnostnega razvoja. Kot nacionalni koordinator dosjeja Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko tudi tokrat vodi in koordinira pripravo poročila, v katerega bodo vključena tako vsa relevantna resorna ministrstva kakor tudi ostali ključni in lokalni deležniki. V okviru priprav drugega nacionalnega prostovoljnega pregleda so tako organizirani interaktivni posveti po razvojnih regijah, namenjeni razpravi o doseganju ciljev trajnostnega razvoja med lokalnimi in regionalnimi deležniki.

Regijski posvet v Kranju

V prostorih Območne obrtne zbornice Kranj je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), v sodelovanju s Platformo SLOGA, organizirala že tretji regijski posvet o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Posvet je bil organiziran v okviru priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda uresničevanja Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agenda 2030), ki ga koordinira SVRK. Omogočil je vpogled v regijske specifike in primere dobrih praks uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja na lokalni ravni, udeleženci pa so poudarili pomen povezovanja socialno, gospodarsko in okoljsko usmerjenih ukrepov spodbujanja trajnostnega razvoja ter spremljanja uresničevanja kazalnikov trajnostnega razvoja tudi po regijah, in ne le na nacionalni ravni. Regijskega posveta v Kranju se je udeležilo skoraj 30 predstavnikov in predstavnic lokalnih organizacij (občine, vrtci, šole, regionalne razvojne agencije, nevladne organizacije, območne obrtne in gospodarske zbornice, energetska agencija, narodni park, lokalne akcijske skupine idr.).

Uvodoma je Kaja Primorac (SVRK) predstavila Agendo 2030 in orisala prostovoljni nacionalni pregled uresničevanja Agende 2030 in vključujoč proces priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda, vključno z namenom regijskih posvetov in umeščanjem oblikovanih priporočil v prostovoljni nacionalni pregled.

Po uvodni predstavitvi so udeleženci v skupinah razpravljali o treh razsežnostih trajnostnega razvoja (socialni, ekonomski in okoljski) ter lokalnih izzivih in dobrih praksah udejanjanja ciljev trajnostnega razvoja.

V okviru gospodarske razsežnosti trajnostnega razvoja so sodelujoči deležniki kot krovni izziv prepoznali beg možganov iz Gorenjske v Osrednjeslovensko regije in se spraševali o tem kako to slabost spremeniti v prednost. Opozorili so na dnevno delovno migracijo približno 12.000 ljudi (kar med drugim v veliki meri prispeva tudi k izpustu emisij), ki je posledica bližine prestolnice Slovenije, ki mladim ponuja ne samo več možnosti za študij, temveč tudi boljše zaposlitvene možnosti kasneje. Na Gorenjskem zaradi tega prihaja do pomanjkanja izobraženih kadrov. S tem namenom je skupina deležnikov predlagala ukrepe za zadržanje mladih v Kranju, ki so se osredotočali predvsem na kreiranje novih učnih središč, ki bi spodbujala prepoznavnost Gorenjske regije na tem področju in s tem prispevala k želji mladih po ostajanju v domačih krajih. Prav tako je bila izpostavljena problematika slabega javnega prevoza, ki v veliko primerih onemogoča ali vsaj ovira prevoz na delo – ta naj bo v prihodnosti bolj učinkovit in bolj fleksibilen, prav tako pa naj podjetja pričnejo razmišljati o fleksibilnih oblikah dela. Kot ena izmed ključnih problematik, za katero pa so udeleženci in udeleženke ocenili, da bi znala biti prisotna na nacionalni ravni, je bil omenjen tudi primanjkljaj oseb z deficitarnimi poklici.

Sodelujoči in sodelujoče v skupini, ki se je ukvarjala s socialno razsežnostjo trajnostnega razvoja so, kljub zavedanju, da ima Gorenjska – v primerjavi z drugimi razvojnimi regijami v Slovenijami – najmanj težav z revščino in socialno izključenostjo, v ospredje postavili prav slednji. Menili so namreč, da se je potrebno za potrebe napredka zmeraj primerjati z bolj razvitimi regijami v Evropi, v primerjavi s katerimi pa še zmeraj zaostajajo. Revščino vidijo kot ključen izziv predvsem v povezavi z demografskimi spremembami v smislu staranja prebivalstva ter z drugimi marginaliziranimi skupinami (npr. priseljenci). Prav tako se jim je zdelo izredno pomembno poskrbeti za samooskrbo na ravni regije – tako prehransko kot tudi energetsko. Zelo iskreno in nazorno so tudi predstavili pomanjkljivosti zelenega javnega naročanja v Sloveniji v praksi. Govora je bilo prav tako o stanovanjski problematiki, sodelujoči pa so opozorili tudi na dejstvo, da je celotna Gorenjska regija do sedaj imela zgolj eno županjo.

Ogromno pomembnih izzivov (in tudi nekaj primerov dobrih praks) je bilo prepoznanih tudi v okviru okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno boljše prostorsko načrtovanje, sploh takšno, ki bo šlo v smeri preprečevanja zaraščanja podeželja. Izpostavljena je bila problematika priključenosti komunalnih čistilnih naprav na omrežja v krajih z manj kot 2.000 prebivalci in pa specifika s slednjimi v planinskih kočah (čistilne naprave so sicer narejene, vendar ne delujejo). Posebno pozornost so sodelujoči namenili tudi kakovosti celinskih kopalnih voda – kazalniki za slednje namreč kažejo, da so te v Sloveniji v 100 % odlične kakovosti, vendar meritve na terenu žal pravijo drugače. Triglavski narodni park je v svojih raziskavah namreč odkril, da so tako visokogorska jezera kot celo tudi visokogorski izviri onesnaženi z marsičem, med drugim celo z mikroplastiko, kar je – glede na to, da gre za posebej občutljive naravne ekosisteme – še posebej zaskrbljujoče. Za Gorenjsko regijo je prav tako nujno, da se na nacionalni ravni prične voditi usklajena Strategija turizma Slovenije, ki si v svoji srčiki ne bo samo-kontrirala (in po eni strani spodbujala butični turizem, po drugi pa množičnega), saj je koncentracija turizma (tako območno kot tudi časovno gledano) izredno problematična, še posebej za Triglavski narodni park. Prav tako udeleženci menijo, da bi lahko Gorenjska kaj več naredila na področju recikliranja odpadkov (na to še posebej vpliva sanacija in zaprtje deponije Male Mežakle, ki v Jesenicah povzroča širjenje hudega smradu).

Kot presečna tema vseh skupin se je pojavljalo izrazito nezadovoljstvo s kreiranjem politik na ravni države, predvsem v smislu ne-vključevanja relevantnih, ali celo ključnih, deležnikov. Prav tako so bili vsi mnenja, da se državni uradniki vse premalo gibajo po terenu in tako nimajo stika z dejanskimi, konkretnimi problemi, kar se nato odraža v politikah in njihovi oddaljenosti od realnih potreb.

Novica vzeta iz spletne strani https://slovenia2030.si/aktualno/regijski-posvet-v-kranju/