Slovenski regionalni dnevi 2016 so potekali 10. in 11. novembra v Murski Soboti, v skupni organizaciji ZRC SAZU, Geografskega inštituta Antona Melika, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenskega regionalno-razvojnega sklada, Združenja regionalnih razvojnih agencij ter Mestne občine Murska Sobota, ob pomoči Službe Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko. S strani vodstva MGRT sta se regionalnih dni udeležila tudi minister Zdravko Počivalšek in državna sekretarka Eva Štravs Podlogar.

Dopoldanski program prvega dne je bil namenjen razpravi o vlogi kohezijskih regij v novem programskemu obdobju po letu 2020. Izhodišče za razpravo predstavlja obstoječa evropska kohezijska politika. V EU so se že začele pripravljalne aktivnosti za naslednje programsko obdobje, ki prinašajo novosti in spremembe. Popoldan prvega dne je bil namenjen vlogi Slovenskega regionalno razvojnega sklada v regionalnem razvoju. Drugi dan regionalnih dni je bil namenjen potencialom regionalnega razvoja - od vsebine do oblike. Poudarek je bil tako na predstavitvi dosedanjih izkušenj regij kot primerov dobrih praks, tudi iz tujine.

Ključni sklepi, ki so bili sprejeti, so sledeči:

1. O prihodnji obliki evropske kohezijske politike je še malo znanega. Predvideno je povečanje deleža povratnih sredstev, vendar je želja in zavedanje tudi o potrebah po nepovratnih sredstvih. Rešitve bi lahko iskali zlasti v kombinaciji povratnih in nepovratnih sredstev ter tudi kombinaciji različnih virov. Zlasti pomembna je krepitev kohezijskih regij, kar se odraža tudi v pobudi Službe Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko za sodelovanje obeh kohezijskih regij pri pogajanjih o novi finančni perspektivi.
2. Pri iskanju pravih rešitev za učinkovito sodelovanje sklada ter krepitev njegove vloge v regionalnem razvoju sta v ospredju potreba po sodelovanju obeh resornih ministrstev (Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) ter zlasti izoblikovanje jasnejših bodočih usmeritev okvira delovanja sklada.
3. Razprava je pokazala, da je treba težiti k dolgoročni in strateško naravnani regionalni politiki, v čim večji meri podprti s strani ministrstev, ki so pomemben sestavni del uspešnega izvajanja horizontalne regionalne politike. Okrepiti je treba obstoječi institucionalni okvir v smislu pristojnosti in še bolj poglobljenega sodelovanja (regionalne razvojne agencije, Slovenski regionalno razvojni sklad, Direktorat za regionalni razvoj na MGRT, znanstvene institucije) ter vzpostavljati pogoje za močno strokovno in povezovalno vlogo razvojnih akterjev na regijski ravni. Pri izvajanju regionalne politike je treba zasledovati celosten in hkrati projektni pristop, iskanje sinergij med projekti iz regionalnih razvojnih programov, vse to pa bo omogočalo dolgoročno zasledovanje razvojnih ciljev ter povezovanje med projekti. Pomembna je tudi nadgradnja podatkovnih podlag za podrobnejše spremljanje in vrednotenje regionalne politike, ki sta pomembna elementa pri ugotavljanju učinkov regionalne politike, kot tudi potrebna podlaga za njeno prihodnje načrtovanje.

Več o dogodku in predstavitve iz dogodka si lahko ogledate TUKAJ 

KATALOG RRA GIZ