Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za kulturo sta izdali Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, katerih namen je:

• zagotoviti, načrtovalcem tehnično podporo v procesu načrtovanja energetske prenove,
• omogočiti lastnikom stavb kulturne dediščine enakopravnejšo obravnavo pri pridobivanju finančnih virov za prenovo.

Smernice so namenjene tudi strokovnim službam, za pomoč pri svetovanju lastnikom stavb, da bodo vnaprej seznanjeni z omejitvami pri izvedbi ukrepov energetske sanacije in jih bodo lahko ustrezneje načrtovali.  

Smernice so nastale v interdisciplinarni skupini strokovnjakov z Urbanističnega inštituta, Gradbenega inštituta ZRMK in ob tesnem sodelovanju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Dostopne so v elektronski obliki na naslednji povezavi.

V zadnjih letih se v Sloveniji pospešeno prenavljajo stavbe z namenom izboljšanja njihove energetske učinkovitosti. Pri prenovah stavb nam danes sodobne tehnične rešitve omogočajo pomembne rezultate pri zniževanju stroškov, varovanju okolja in zmanjševanju naših vplivov na podnebne spremembe. Vendar pa je že marsikatera prenova povzročila trajno škodo, predvsem na tistih objektih, kjer se je pri prenovi zanemarilo arhitekturni vidik ter se k njej pristopilo zgolj kot tehnični nadgradnji. Poseben izziv predstavljajo energetske prenove stavb, ki smo jih prepoznali kot del naše kulturne dediščine.

Kljub nekaterim primerov negativne prakse je treba poudariti, da si varstvo dediščine in energetska prenova nista nekompatibilni in nasprotujoči si področji, pomembne prihranke energije je možno zagotoviti tudi tako, da ostaneta originalna arhitekturna zasnova in izgled stavbe nespremenjena. Obe področji sta del širšega pojmovanja načel trajnostne družbe, zato je ob ustreznem razumevanju ciljev obeh moč najti ustrezno ravnovesje, ki bo na eni strani z učinkovitejšo rabo energije zmanjšalo  negativne vplive na okolje, po drugi strani pa ohranilo kakovostno arhitekturo in naredilo objekte kulturne dediščine bolj privlačne za uporabo.

Smernice so strukturirane v 4 sklope :

• uvodoma je predstavljen zakonodajni okvir,
• nadaljuje se s kratko predstavitvijo sistema varstva dediščine v Sloveniji in osnovnimi principi energetske prenove,
• sledi predstavitev predhodnih analiz potrebnih za ustrezno načrtovanje ukrepov
• nato pa sledi bistven in najbolj konkreten del, to je pregled posameznih ukrepov energetske prenove in presoja vplivov na varovane vrednote.

K smernicam je priložen tudi primer vloge za izdajo kulturnovarstvenih usmeritev, ki naj bi v obliki vprašalnika olajšal komunikacijo med vlagatelji in ZVKDS, saj je eden od najbolj učinkovitih orodij varstva ta, da se načrtovalce ustrezno usmeri že v čim bolj zgodnji fazi prenove.

Vir: http://www.mk.gov.si/