Srečanja se je udeležilo trinajst udeležencev in sicer predstavnikov muzejev, Ministrstva za kulturo, občin, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj in zasebnega sektorja.

Na srečanju smo pregledali vsebino 4. tematskega seminarja »Digitizacija spomenikov in arheoloških najdišč«, ki je potekal od 13. do 15. marca 2018 v Grčiji (Atene in Patras), najboljše prakse, predstavljene v Grčiji, in zaključke tematskega seminarja. Skupaj smo pregledali časovni okvir projekta, prihajajoče seminarje in pripravo regionalnega akcijskega načrta. Razpravljali smo o programu in prisotnosti na prihodnjem srečanju CD-ETA, 5. tematskemu seminarju »Digitalizacija knjižnic in arhivov«, ki bo potekal od 18. do 21. junija 2018 v Španiji (Valladolid).

Glavna dodatna tema regionalnega srečanja zainteresiranih strani je bila predstavitev sodobnih tehnologij, ki se uporabljajo na področju dediščine, in sicer:

- Skeniranje in 3D tisk predmetov, prikaz praktičnih primerov na področju dediščine in

- Terestrično lasersko skeniranje in monitoring, prikaz praktičnih primerov na področju dediščine.

Napredne sodobne tehnologije se vse pogosteje uporabljajo pri študiju, raziskovanju, ohranjanju, predstavljanju in promociji dediščine. Andrej Žužek in Aleš Lazar sta predstavila nekaj praktičnih primerov uporabe terestričnega laserskega skeniranja, laserskega skeniranja predmetov in 3D tiskanja. 3D skener je naprava, ki analizira predmete ali okolje v realnem svetu za zbiranje podatkov o svoji obliki in po možnosti njenem izgledu. Skrb za kulturno in zgodovinsko dediščino je odraz posameznika in naroda do preteklosti in sedanjosti, zato jo moramo spoštovati in negovati. Pri tem so nam vedno bolj v pomoč sodobne tehnologije, ki nam omogočajo vedno enostavnejše rokovanje s pomembnimi predmeti naše preteklosti in predstavitev le-teh širši javnosti. Strokovnjaki so predstavili, kako se izdelujejo kopije majhnih predmetov (replika najstarejše piščali na svetu - neandertalčeva piščal iz Divjih bab, stara 60.000 let, replika zlatih našitkov z Bleda, starih 3.500 let itd.) in kako zelo podrobne meritve zgradb ali arheoloških najdišč omogoča uporaba naprednih tehnologijo (primer kmečkega dvorca na Gorenjskem, arheološko najdišče vile rustice v Mošnjah, ...). Sodobne tehnologije prinašajo številne nove možnosti tudi na področju predstavitve in dostopnosti dediščine ljudem s posebnimi potrebami.