Decembra 2019 je Evropska komisija predstavila Green Deal, to je Zeleni načrt za vzpostavitev  trajnostnega gospodarstva EU. »Ta cilj bomo dosegli tako, da bomo podnebne in okoljske izzive spremenili v priložnosti na vseh področjih politike in omogočili prehod, ki bo pravičen in vključujoč za vse.« 

V podporo doseganja teh ciljev, ki bodo vodili Evropo do podnebne nevtralnosti leta 2050, je v okviru kohezijske politike opredelila Sklad za pravičen prehod (Sklad) kot »ključno orodje za podporo območjem, ki jih bo prehod k podnebni nevtralnosti najbolj prizadel, in za preprečevanje regionalnih razlik.« Namenjen je predvsem tistim evropskim regijam, ki so še vedno odvisne od fosilnih goriv (premogovniki) in tudi regijam z industrijskimi obrati z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov.

Skladno s temi izhodišči je Slovenija najprej med upravičene regije uvrstila dve premogovni regiji, to sta  Zasavska in Savinjsko-Šaleška, v nadaljevanju pa naročila študijo preverbe upravičenosti vključitve v ta Sklad še Goriške, Gorenjske in Koroške statistične regije z industrijskimi obrati z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov.

Za učinkovitost Sklada je – tako je poudarjeno v Obrazložitvenem memorandumu k uredbi o ustanovitvi Sklada – pomembna osredotočenost, kar pomeni, da bodo območja ustrezala regijam na ravni NUTS 3 (to so v Sloveniji statistične regije), lahko pa tudi le delom teh regij (torej ožjim območjem znotraj statističnih regij). V študiji, ki smo jo v partnerskem sodelovanju, v decembru 2020, pripravili Goriška lokalna energetska agencija Nova Gorica, Institut Jožef Štefan, Center za energetsko učinkovitost, Posoški razvojni center, Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj), Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG Kranj), Zavod energijska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Zavod KSSENA) in Regionalna razvojna agencija za Koroško (RRA Koroške), smo se usmerili na raven statističnih oz. razvojnih regij.

Podpora Sklada bo usmerjena v prestrukturiranje gospodarstva v primeru postopnega zapiranja premogovnikov; v regijah z industrijo z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov pa v postopno razogljičenje te industrije tako, da se ohranijo podjetja in tudi delovna mesta.  Sklad bo ob zasledovanju podnebne nevtralnosti do leta 2050 (okoljski vidik) tako podpiral različne ukrepe prestrukturiranja gospodarstva v smeri diverzifikacije in modernizacije (gospodarski vidik), ob tem pa tudi ukrepe za blažitev teh posledic (socialni vidik).

Konkretne aktivnosti, ki jih Sklad lahko podpira, in so upoštevane tudi v študiji, so naslednje:

• produktivne naložbe v MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki vodijo h gospodarski diverzifikaciji in preusmeritvi;
• naložbe v ustanavljanje novih podjetij, tudi z uporabo podjetniških inkubatorjev in storitev svetovanja;
• naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter v spodbujanje prenosa naprednih tehnologij;
• naložbe v uvajanje tehnologije in nameščanje infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije;
• naložbe v digitalizacijo in digitalno povezljivost;
• naložbe v obnovo in dekontaminacijo območij, sanacijo tal za rabo in projekte za spremembo namena;
• naložbe za krepitev krožnega gospodarstva, tudi s preprečevanjem odpadkov, zmanjšanjem obsega, učinkovito rabo virov, ponovno uporabo, popravilom in recikliranjem;
• izpopolnjevanje in prekvalificiranje delavcev;
• pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve;
• dejavno vključevanje iskalcev zaposlitve.

Pripravljena študija predstavlja analitično podlago za preveritev upravičenosti in utemeljitev priprave območnih načrtov za Goriško, Gorenjsko in Koroško regijo z namenom naslavljanja ukrepov in ciljev iz Sklada za pravični prehod in je prvi korak pri vključitvi Goriške, Gorenjske in Koroške v Sklad za pravičen prehod (JTF – Just Transition Fund). Scenariji za ekonomsko in socialno prestrukturiranje v obravnavanih regijah temeljijo na ugotovitvah iz analiz stanja in glavnih razvojnih potreb ter priložnosti po posameznih regijah. Pri snovanju scenarijev v okviru pripravljene študije je bil upoštevan okvir ukrepov za prehod države v podnebno nevtralno družbo, ki ga narekuje Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN) in osnutek Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050. Pri pripravi scenarijev so bile upoštevane dejavnosti, ki jih skladno s 4. členom Uredbe podpira Sklad za pravičen prehod.