Podnebne spremembe so žal trenutno ena izmed najbolj perečih tem na svetu. Temperature v Alpah se dvigujejo dvakrat hitreje kot drugod na severni polobli. Turizem pa je, kot ena izmed ključnih dejavnosti v Alpah, najbolj občutljiva in ranljiva na podnebne spremembe. Evropska unija je sprejela načrt, da postane do sredine stoletja ogljično nevtralna. Pri tem pa imamo vlogo vsi. Možnosti in potrebni ukrepi so bili izpostavljeni na posvetu, ki je bil organiziran v sklopu Konference o prihodnosti Evrope. Soorganizatorji posveta smo bili Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Regionalna razvojna agencija BSC Kranj in Razvojna agencija Sora.

Dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Slovenije, je izpostavila edinstveno priložnost sodelovanja in podajanja mnenj na dogodkih ter platformi Konference o prihodnosti Evrope. Predstavila je tudi Evropski zeleni dogovor, ki je prav tako pomemben za prilagajanje turizma na podnebne spremembe.

Gospa Katarina Trstenjak, nacionalna koordinatorka Evropskega podnebnega pakta v Sloveniji, nam je predstavila možnosti sodelovanja posameznikov oz. podjetij pri podnebnih akcijah po Evropi. Dotaknila se je tudi akcije Peer Parliament, na kateri se zbirajo ideje za čimbolj zeleno Evropo.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, mednarodno priznana klimatologinja, ki se s povezavo turizma in podnebnih sprememb ukvarja že 15 let, je izpostavila kako je tudi turizem doprinesel svoj delež pri podnebnih spremembah. Glavni vzrok so potovanja do destinacije same, zato je pomemben razvoj trajnostne mobilnosti. Glede na segrevanje ozračja, je izpostavila tudi prilagajanje nižje ležečih zimskih središč na alternativne oblike trajnostnega turizma.

Mag. Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na ARSO, je predstavila obsežne podatke, ki nakazujejo na rast temperatur, kar posledično vpliva tudi manj dni s snežno odejo. Trendi padavin sicer kažejo, da bo padavin v zimskih mesecih več, a le v obliki dežja, kar bo povečalo tudi možnost poplav.

Dr. Matej Ogrin iz CIPRA Slovenije, je poudaril, da ekosistemov ne smemo dodatno obremenjevati z razširjanjem zimskih središč. Po njegovem mnenju mora tudi turizem postati del prehoda na nizkoogljično družbo, a slovenska smučišča pri tem potrebujejo nove poslovne modele, da bodo na eni strani trajnostna ter na drugi strani konkurenčna smučiščem v sosednjih državah.

Po uvodnem delu so se udeleženci razporedili v štiri skupine, ki so jih vodili strokovnjaki s posameznega področja ter iskali rešitve na predstavljene probleme v uvodnem delu. Skupine so moderirali:

Gregor Šilc; Turistična agencija HIKEANDBIKE, Gregor Šilc s.p. – skupina mladi ob sodelovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled

Fedja Pobegajlo; direktor Turistično gostinske zbornice Slovenija – skupina gostinci in hotelirji,

Manuela Božič Badalič; predsednica Združenja slovenskih žičničarjev – skupina žičničarjev,

Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora – skupina destinacije in lokalno prebivalstvo.

V skupini »mladi« so ugotovili, da je zavedanje odgovornosti do okolja dejansko le v teoriji in manj v praksi. Kazalniki za usmerjanje razvoja turizma so sicer postavljeni, a kaj se bo zgodilo, ko jih res dosežemo? Tukaj se postavljajo dileme, kako ustaviti določene turistične tokove. Pomemben je razvoj trajnostnega javnega prevoza, ki naj bi bil v pristojnosti države, seveda pa bi morale destinacije in spremljevalni turistični delavci oz. ponudniki dodati svoj pečat, da bi zmanjšali obremenjevanje okolja z načinom prihoda na določeno destinacijo. Definitivno pa je potreben razvoj v smeri trajnostnega turizma.

»Gostinci in hotelirji« so mnenja, da je potrebno klimatske spremembe upoštevati že pri snovanju strategij razvoja. Gorske destinacije se že sedaj usmerjajo tudi v poletni turizem, kar jim omogoča podaljšanje sezone in večje možnosti obstoja na trgu. Poleg velnesa in poslovnega turizma pa je za podaljšanje sezone potrebno razmišljati tudi v smeri novih alternativ. V skupini se je pojavila bojazen pred antisocialnim razvojem turizma, predvsem zaradi stalnega višanja cen. Izpostavili pa so tudi pozitivne učinke turizma v določeni destinaciji, kot npr. zaposlovanje, ohranjanje poselitve gorskih območij ter sam razvoj destinacij.

»Žičničarji« so potrdili, da smo Slovenci res smučarski narod ter da bodo podnebne spremembe vplivale predvsem na smučišča, ki se nahajajo v nižjih legah. Strinjajo se, da bo potrebno okrepiti poletno sezono, a brez finančne pomoči bodo prilagajanja težja. Izpostavili so tudi željo po ponovni uvedbi smučanja v obvezne šolske vsebine, kot je bilo to pred časom. Kajti le tako lahko vzbujamo odnos do narave in smučišč že pri otrocih. Zaradi lege večina smučišč nima možnosti za širjenje, zato je toliko bolj pomembno, da se upoštevajo zakoni narave.

V skupini »Destinacije in lokalno prebivalstvo« se strinjajo, da prilagajanje na podnebne spremembe že poteka, a je prepočasno, predvsem na področju zakonodaje. Spraševali so se tudi ali je trajnostni turizem vzrok ali posledica klimatskih sprememb. Opozorili so na pomanjkanje zakonodajnih aktov za posamezna področja, kot je tek na smučeh. Izpostavili so dejstvo, da je v prihodnosti potrebno več komunikacije me snovalci zakonodaje, turističnimi delavci, naravovarstveniki in lokalnim prebivalstvom, kajti le tako bomo lahko razvijali kvalitetne produkte.

Ob zaključku smo se vsi strinjali, da je potrebno močnejše medsektorsko sodelovanje vseh deležnikov v turizmu ter da bi bilo v prihodnje potrebno več podobnih srečanj.

Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. Za vse tiste, ki ste morda zamudili naš posvet, pa vabim k ogledu posnetka, ki ga najdete TUKAJ.

Vir: Spletna stran RAGOR