Ob odpiranju s.p.-ja mnogokrat naletimo na vprašanja: »Ali moram opraviti zdravniški pregled, če se samozaposlim?, Kaj pa požarna varnost, moram imeti to urejeno?, Ali moram narediti oceno tveganja?, Moram narediti izpit iz varstva pri delu?«,…

Odgovor na ta vprašanja delno najdemo v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), v 5. poglavju, ki določa dolžnosti samozaposlenih oseb, poleg tega pa nanje odgovarja tudi Inšpektorat RS za varnost in zdravje pri delu. Spodaj si lahko preberete krajši povzetek.

Samozaposlena oseba je po definiciji oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb.

OCENA TVEGANJA: samozaposlena oseba je dolžna oceniti tveganje. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Inšpektorat RS za delo pojasnjuje, da lahko Izjavo o varnosti z oceno tveganja samozaposlena oseba izdela tudi sama, vendar se morajo morebitne nevarnosti, tveganja, ocenjeno tveganje in ukrepi ugotavljati strokovno. Če samozaposleni tega ni zmožen zagotoviti sam, naj to uredi z zunanjo strokovno osebo.

IZPIT IZ VARSTVA PRI DELU IN ZDRAVNIŠKI PREGLED: ZVZD-1 izrecno ne določa, da mora samozaposlena oseba opraviti usposabljanje in izpit iz varstva pri delu ter zdravniški pregled na medicini dela. Na Inšpektoratu RS za delo pa opozarjajo, da je glede na prisotne nevarnosti, ki lahko obstajajo pri izvajanju dela samozaposlene osebe in čeprav to ni nikjer neposredno zapisano in zahtevano, ravno tako smiselno, da delavec, ki takšno delo opravlja, izvaja tudi posamezne druge ukrepe po ZVZD-1, kot npr. da se samoiniciativno na ustrezen način seznani z nevarnostmi in zagotavljanjem ukrepov za zmanjševanje nevarnosti in vplivov na zdravje, ter da se pri tem preveri tudi izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje takšnega dela. Prav tako je priporočljivo, da samozaposlene osebe opravijo predpisani zdravniški pregled, čeprav taka obveznost zanje formalno ne obstaja, in sicer zato, da se izognejo morebitnim zapletom glede izplačila odškodnine zaradi nezgode pri delu s strani ZZZS. V skladu z drugim odstavkom 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ima namreč ZZZS (Zavod) pravico zahtevati, da morebitno povzročeno škodo povrne delodajalec, če ta nastane zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom. Za samozaposlene lahko to konkretno pomeni, da se v primeru, da ne opravijo zdravstvenega pregleda, izpostavijo tveganju, da jim Zavod škode, ki nastane na delovnem mestu, ne bo povrnil.

UPORABA USTREZNIH SREDSTEV ZA DELO IN VAROVALNE OPREME: samozaposlena oseba mora pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam. Kadar samozaposlene osebe opravljajo dela na deloviščih (in sicer na tistih deloviščih, na katerih hkrati opravlja delo dvoje ali več delodajalcev in samozaposlenih oseb), pa se morajo obvezno vključiti v pisni sporazum ter izvajati skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

PRIJAVE INŠPEKCIJI: inšpekciji dela je potrebno prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je samozaposleni nezmožen za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

POŽARNA VARNOST: tudi za samozaposlene osebe velja, da morajo poskrbeti za varstvo pred požarom, in sicer v taki meri, ki ustreza vrsti in naravi dejavnosti, s katero se ukvarjajo.

Če povzamemo, samozaposleni osebi ni potrebno opraviti zdravniškega pregleda, izjave o varnosti z oceno tveganja in varnost pri delu, če njegova narava dela omogoča nenevarno delo.

Kršitve v zvezi z ukrepi varstva pri delu lahko samozaposlene osebe sicer drago stanejo. 78. člen ZVZD-1 (Zakona o varnosti in zdravju pri delu) namreč glede na storjeni prekršek določa kaznovanje z globo v višini od 500 do 10.000 EUR.

Zgoraj navedeno velja seveda samo za samozaposlene, v primeru, da ta oseba zaposluje oz. druge osebe na kakršenkoli drug način zanj opravljajo delo, na primer preko študentske napotnice ali avtorske pogodbe, pade pod definicijo delodajalca. V tem primeru mora poskrbeti za usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu za vsakega delavca. Poskrbeti mora tudi, da vsak opravi zdravniški pregled. V  nasprotnem primeru je lahko kaznovana  z globo od 2.000 do 40.000 evrov.

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.