Dejstvo je, da je v zadnjem desetletju razvoj slovenskih regij v veliki meri temeljil prav na sredstvih Evropske kohezijske politike, ki so bila tudi skorajda edini vir za ključne projekte posameznih občin. Aktualni vladi je po pogajanjih na ravni EU sicer uspelo pridobiti dodatna finančna sredstva za Slovenijo, ki naj bi bila primerljiva s sredstvi trenutne finančne perspektive. Dodatno izpogajanih 350 milijonov evrov kohezijskih sredstev za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija (KRZS) je izboljšalo prvotne napovedi evropske komisije, da bo KRZS v obdobju 2021–2027 upravičena le do nekaj več kot 150 mio evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in socialnega sklada. Skupaj si zahod sedaj lahko obeta nekaj več kot 500 mio evrov, to pa je še vedno bistveno manj sredstev, kot jih ima na razpolago v aktualni perspektivi  (874 mio evrov v 2014–2020). Za primerjavo – kohezijska regija Vzhodna Slovenija (KRVS) ima kot manj razvita regija predvidenih 1.5 mrd evrov. Naslednje omejujoče dejstvo je, da je v naslednji finančni perspektivi za zahod predvideno le 40 % sofinanciranje projektov z evropskimi sredstvi in ne 85 %, kot je sedaj.

Uvodoma je predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca poudaril, da je treba optimalno izkoristiti priložnost, ki nam jo daje sklad za okrevanje EU. Predsednik Vlade RS Janez Janša je pri tem opozoril, da bo pretežni del teh dodatnih sredstev na voljo v prvih letih, kar pomeni, da je izredno pomembno, da so projekti že sedaj dobro pripravljeni, sicer tega vira ne bo moč koristiti. Izpostavil je še, da bo Vlada poskrbela, da bo razlika pri omenjenem sofinanciranju projektov pokrita iz nacionalnih ovojnic. S tem bo delno vzpostavljen pristop pravičnosti med vzhodom in zahodom. Zvonko Černač, minister pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je ob izčrpni predstavitvi prioritet za črpanje sredstev izpostavil tudi ključne projekte za ohranjanje zdravega in čistega okolja, med katerimi so izrednega pomena ureditve kanalizacij tudi v občinah pod 2000 PE, saj ti projekti do sedaj niso bili upravičeni do sofinanciranja. Za konec je podal usmeritve za projekte, ki naj bodo preudarno načrtovani, usmerjeni v gospodarno porabo in učinkovito upravljani. Zaključil je z besedami, da noben del Slovenije ne sme biti zapostavljen.

Prizadevanja KRZS bodo tako usmerjena predvsem v zagotovitev čim večjega obsega razpoložljivih razvojnih sredstev. Prikaz razvitosti regije na podlagi bruto domačega proizvoda (BDP), ki ne upošteva niti socialnega niti okoljskega vidika, namreč ni pokazatelj kakovosti življenja v regiji. Dejstvo je, da je v občinah KRZS zaposlenih zelo veliko število prebivalcev KRVS, ki prihodek ustvarjajo na zahodu, sredstva pa porabijo na vzhodu.

Lilijana Madjar, predsednica Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija, je najprej izrazila zadovoljstvo nad ponujeno rešitvijo omilitve razlike med dosedanjim 85 % in predvidenim 40 % sofinanciranjem projektov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in socialnega sklada. Pri tem pa je poudarila, da bo potrebno še veliko prizadevanj, da se približamo sredstvom, ki jih regija nujno rabi za svoj razvoj. Prepričana je, da ima Vlada še nekaj manevrskega prostora, tako se bodo občine zavzemale predvsem za 15 % prerazporeditev sredstev iz vzhoda na zahod, sofinanciranje projektov teritorialnega sodelovanja z nacionalnimi sredstvi, sistemsko zagotovitev sredstev za razvoj regij iz državnega proračuna, vključitev predstavnikov kohezijskih regij v proces programiranja, poleg tega pa tudi za uravnoteženo zastopanje predstavnikov obeh kohezijskih regij v Evropskem odboru regij, saj je sedaj tako med predstavniki kot njihovimi namestniki po sedem članov iz vzhoda in le po en član iz zahoda, kar zagotovo ne pripomore k enakovrednemu zastopanju interesov.