Vse našteto je bil tudi namen slovenske izvedbe Usposabljanja za vodnike po Podonavju, ki zaradi inovativnega kombiniranja učenja o interpretacije dediščine in okoljskega izobraževanja predstavlja prvi tak primer v Sloveniji. Projektni partner BSC Kranj je za izvedbo usposabljanja in vseh spremljevalnih aktivnosti izbral zunanjega izvajalca, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj (CTRP Kranj), s katerim se je, za pridobitev veščin organiziranja programa na Gorenjskem, aprila 2018 udeležil posebnega 1-tedenskega usposabljanja v nacionalnem parku Auen Donava pri Dunaju.

Usposabljanje na Gorenjskem je potekalo v obsegu 80 ur znotraj 4 modulov, ki so v sodelovanju s preko 15 specializiranih strokovnjakov potekali kar v 8 krajih osrednje in zgornje Gorenjske. Namen tako razpršene izvedbe je bil namreč, da udeleženci tekom usposabljanja občutijo in na terenu praktično spoznavajo pristope za interpretacijo dediščine. Tako je pot udeležence vodila od Trboj in Mavčič ob Trbojskem jezeru preko Preddvora in čebelarskih Potoč ter ribiških ribnikov Žeje, pa vse do kranjske čebele in Matija Čopa v Žirovnici. O novosti in privlačnosti programa usposabljanja priča tudi podatek, da smo ob samem začetku oglaševanja prejeli precej več prijav kot je bilo razpoložljivih mest. Ob koncu se je usposabljanja udeležilo 15 udeležencev iz celotne Gorenjske.

Udeleženci so v grobem spoznavali 3 vsebinske sklope; prvi del je bil namenjen predstaviti tehnike in metode za interpretacijo naravne in kulturne dediščine ter sonaravno gospodarjenje. Gre za interpretacijo, ki obiskovalcem ponuja spoznavanje teh vsebin kot doživetje, odpira pa jim tudi um in srca o pogosto skritih pomenih našega vpliva na okolje. Tako so udeleženci dobili drugačen vpogled v drevesno krošnjo s pomočjo ogledalca in Markom Slapnikom, se učili predstavljanja zgodb različnih (vsakdanjih) predmetov kulturne dediščine z Marjeto Keršič Svetel, interpretacije gozda preko tehnike gozdne pedagogike, npr. verige v naravi nabranih stvari s Špelo Planinšek in terensko učenje pomena sonaravnega gospodarjenja za ohranitev rodovitnosti tal in s tem lokalne prehranske samooskrbe z Janjo Kužnik.

V drugem, naravoslovnem sklopu, so udeleženci spoznavali različne vidike pomena ohranjanja narave, med drugim o kulturnih in duhovnih vidikih ohranjanja narave dr. Petra Skoberneta, različne tipe  zavarovanih območij z dr. Ireno Mrak , izredne ekosistemske storitve, ki nam jih nudi narava z dr. Anžetom Japljem in tudi šokantne podatke o ogroženosti naših vodnih ekosistemov v predavanju dr. Mihaela Tomana.

Tretji vsebinski sklop, porazdeljen enakomerno na vse 4 module, pa je bil namenjen okoljsko in družbeno odgovornemu izvajanju turističnega podjetništva, ki vključuje vse navedene vsebine interpretacije in okoljskega izobraževanja. V ta sklop je sodilo več vsebin trajnostne turistične mobilnosti s strani Uroša Brankoviča iz CTRP Kranj, pristopi za oblikovanje inovativnih turističnih paketov kot so npr. Večerja na zajli in njihovo trženje predstavljeno s strani turističnega inovatorja Tomaža Bolke oz. Roka Teula iz agencije Feel Green. Prav posebno pa se je vseh dotaknila predstavitev pomena in praktičnih pristopov v t.i. turizmu za osebe s posebnimi potrebami. Ne le, da o tem še vedno vemo premalo, ampak preseneča tudi podatek, kolikšen delež prebivalstva vključuje ta kategorija turizma. Predvsem zaradi staranja prebivalstva se le-ta približuje že 1/3 prebivalstva, pri čemer pa so ti ljudje zaradi nepoznavanja in zanemarjanja njihovih posebnih potreb na potovanjih prikrajšani za pomemben vidik kvalitete življenja. Na tem področju so udeleženci kar »požirali« znanja in praktične izkušnje Davida Ivanetiča iz specializirane agencije Premiki.

Posebno obogatitev so prinesli tudi t.i. neformalni izobraževalci, npr. Tomaž Kokl iz Čebelarstva Kokl v Potočah s skrivnostmi iz življenja čebel, ornitolog Tone Trebar o vplivu nastanka Trbojskega jezera na floro in favno na tem območju (ter njeno presenetljivo zmožnost prilagajanja), pa tudi ribiški gospodar Janez Čadež iz Ribiške družine Tržič, ki nas je popeljal v še nepoznane skrivnosti skrbi za ribji živelj v rekah, npr. postopke ribjega razmnoževanja.

Ob koncu je sledil tudi končni preskus znanja, čeprav so se različne (domače) naloge za udeležence vrstile skozi celotno usposabljanje, npr. kako pripraviti zanimivo in relevantno predstavitev čebelarjenja v Sloveniji za družino iz vzhodne Azije.

Ob zaključku usposabljanja lahko že rečemo, da je le-to v celoti uspelo na zastavljeni visoki ravni. Največji del zasluge pri tem gre vključenim predavateljem, ki so ne le strokovnjaki na svojem področju, temveč tudi osebno motivirani, da s svojim delovanjem in širjenjem znanj prispevajo k okoljsko in družbeno bolj odgovornemu turizmu. Enako pa velja za vse udeležence, ki so s svojo visoko motiviranostjo tekom poteka oblikovali ustvarjalno okolje, v katerem je velik del novih znanj in izkušenj izšel iz aktivne komunikacije med vsemi sodelujočimi.