Z zaključnim dogodkom končane aktivnosti projekta Bogastvo narave
BSC Kranj je poleg vodenja in koordinacije projekta izvajal tudi promocijske in vsebinske aktivnosti. V septembru so bile izvedene tri geo-bio delavnice v Dovžanovi soteski in v okolici Jezerskega, namenjene zainteresirani javnosti in osnovnošolcem. Strokovnjaki s področja geologije, geomorfologije in gozdarstva so predstavili glavne značilnosti območij, nastajanje oz. oblikovanje površja ter medsebojno povezanost elementov okolja. Velik poudarek je bil tudi na vplivih človekovega delovanja v prostoru, še posebej gospodarjenja z gozdovi, gradnje prometnic, urejanja vodotokov in vplivih turizma in rekreacije v naravnem okolju.
Foto 01: Geo-bio delavnica v Dovžanovi soteski
Vodilni partner je opravil vodilno vlogo pri pripravi dokumenta produkta interpretacije naravne dediščine, pri katerem so sodelovali tudi strokovnjaki CTRP Kranj in KGZS Kranj. Produkt interpretacije naravne dediščine se nanaša na območje Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp in zajema podeželsko ter hribovito zaledje občin Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Preddvor in Tržič. Pripravljena je bila analiza stanja in pregled že obstoječih vplivov turizma na naravno dediščino, s poudarkom na vplivih turizma in rekreacije v planinskem svetu. Oblikovan je bil model produkta interpretacije naravne dediščine za dve izbrani ciljni skupini na pilotnem območju in akcijski načrt za aktivacijo inovativnega produkta.
Januarja 2021 je BSC Kranj organiziral in izvedel še zaključni promocijski dogodek, na katerem so partnerji predstavili dosežene projektne cilje. S tem so bile zaključene vse predvidene aktivnosti projekta, ki je trajal od avgusta 2018.
Investicija Občine Preddvor je bila usmerjena v ureditev območja Zaplata in prikaz tradicionalnega običaja snarjenja. Hudičev boršt je osameli bukov gozd na Zaplati nad Preddvorom in je ekosistemska naravna vrednota državnega pomena. Da bi gozd ohranil značilno obliko, je nujno redno preprečevanje zaraščanja. Člani Planinskega društva Preddvor so v sodelovanju s predstavnikom kranjske enote Zavoda za gozdove Slovenije na zelo zahtevnem terenu izvedli logistično odlično organizirano akcijo, na kateri je je sodelovalo kar 42 prostovoljcev. Izvedbo akcije in pomen čiščenja zarasti so zainteresirani javnosti predstavili na treh dogodkih, v Penzionu Zaplata, v Domu krajanov Preddvor in v Zavetišču v Hudičevem borštu. Pred zadnjo predstavitvijo so prikazali tudi način »snarjenja« – tradicionalnega običaja košnje in spravila, s katerim so v preteklosti preprečevali zaraščanje planinskih trat in ohranjali značilno podobo Hudičevega boršta. Snarjenje se danes ne izvaja več, nekdaj pa je bil to poseben dogodek, v katerega so bili vključeni vsi vaščani, z njim so povezane tudi številne zanimive prigode. Pri projektnih aktivnosti Občine Preddvor se je pokazalo, da je preprečevanje zaraščanja nujno za ohranjanje naravne vrednote, izziv pa je, kako to redno zagotavljati in kako zanj navdušiti (in usposobiti) tudi mlajše generacije. Snarjenje oz. prikaz tega tradicionalnega običaja se lahko ponudi kot turistični produkt, vendar gre za zahtevno opravilo na težkem terenu, ki ga lahko opravljajo izkušeni posamezniki, zato se potencialne goste/udeležence lahko vključi le v manj zahtevna opravila.
Foto 02: Zahtevna dela na Zaplati nad Preddvorom
Občina Tržič je svojo projektno aktivnost izvajala na območju naravnega spomenika Dovžanova soteska. Osnovni namen je bil pridobiti, z vidika interpretacije naravne dediščine, nepogrešljiv objekt na vstopu v naravni spomenik. Pred investicijo na tem mestu poleg informativnih tabel in nekaj klopi ni bilo urejene infrastrukture, po investiciji pa je Občina pridobila ustrezno zbirno mesto za pričetke strokovnih in turističnih ogledov, kjer so obiskovalcem odslej na voljo vse potrebne informacije za kakovostno doživljanje narave. Nova vstopna informacijska točka Dovžanova soteska je umeščena med travnik in peščeno parkirišče tako, da se ohranjata obe površini, obenem pa je omogočen dostop do struge Tržiške Bistrice. Vstopna točka je energetsko in vodno samooskrbna, notranjost je preprosto oblikovana in v celoti lesena; izstopa lesen pult s stekleno steno, polnjeno s pisanimi prodniki iz struge Tržiške Bistrice, smiselno je urejena tudi okolica. Gradnja je bila zaključena jeseni 2019, z obratovanjem pa je pričela konec maja 2020.
Foto 03: Vstopna info točka Dovžanova soteska
Vstopna Info točka Dovžanova soteska je bila v letu 2020 odprta od konca maja do konca junija ter v septembru ob sobotah in nedeljah, v juliju in avgustu od petka do nedelje, v oktobru pa ob nedeljah. V 48 obratovalnih dneh so našteli skoraj 4.200 obiskovalcev. Občina Tržič v tem letu načrtuje daljši obratovalni čas. Informacije o celoviti turistični ponudbi na območju naravnega spomenika Dovžanova soteska pa so pozitivno vplivale tudi na obisk Razstavno-izobraževalnega središča v Dolini, kjer so v letu 2020 zabeležili več kot 100 % porast obiska. Odziv obiskovalcev je bil pozitiven, poleg informacij o naravnem spomeniku, geoloških in reliefnih posebnostih, biotski raznovrstnosti in kulturni dediščini so bili deležni tudi kakovostnih namigov za obisk ostalih atrakcij in ponudbe v okolici.
Glavne aktivnosti Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj so bile namenjene preučevanju in predstavitvi na prvi pogled manj opaznih značilnosti vodnih virov. Osredotočali so se na merjenje energijske vrednosti vodnih virov, biološko in mikrobiološko analizo vode in izvedli delavnice o novih doživljajskih oblikah interpretacije naravne dediščine s poudarkom na vodni dediščini. O slednjem je bilo govora na dveh izobraževalnih delavnicah v Tržiču in na Jezerskem, kjer je bila septembra 2020 izvedena tudi praktična terenska predstavitev vsebin in tehnik.
Foto 04: Doživljajska delavnica na temo vodne dediščine
V juniju in juliju 2020 je priznani radiestezist v občinah Preddvor, Jezersko, Cerklje na Gorenjskem, Kranj, Tržič in Kranjska Gora skupno izmeril 38 vodnih izvirov, na 13 izvirih je bila izkazana povečana energijska vrednost v vodi, ki blagodejno deluje na naše počutje ter telesu energijsko pomaga. Potek meritev ter podrobnejši rezultati merjenih elementov za omenjene izvire so bili predstavljeni na novembrskem spletnem dogodku.
Biološka in mikrobiološka analiza vode se je izvajala poleti 2020 pri izviru Jezerske slatine na Zg. Jezerskem, izviru Jezernice v Ravenski Kočni in izviru Bistrice v Novi vasi. Rezultati, dobljeni pri merjenju fizikalno-kemijskih in mikrobioloških lastnosti vzorčenih izvirskih voda in vode iz vrtine potrjujejo visoko kvaliteto pitne vode. Prisotnost človekove dejavnosti je bila zaznana le v potoku Bistrice. Terenska predstavitev rezultatov analize izbranih vodnih izvirov v občinah Preddvor in Jezersko je bila izvedena oktobra 2020.
KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj se je osredotočil na t.i. mehke projektne aktivnosti, ki so podlaga za prihodnje načrtovanje dejavnosti na območjih tradicionalne planinske paše. Pripravljena je bila analiza stanja potencialov za razvoj produkta interpretacija naravne dediščine (biodiverziteta, znanja in veščine), izdelan popis planin na območju občin Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Preddvor in Tržič in popis habitatov na planinah Dovška Rožca, Pungrat in Jezerca na Krvavcu. Pripravljena so bila priporočila za razvoj produkta interpretacije naravne dediščine. V smernicah za ohranjanje planinskih pašnikov in interpretacijo naravne dediščine je opredeljen pojem planinske paše in način upravljanja s planinskimi pašniki. Veliko pozornost se namenja temu, kako lahko otroci, lastniki, prebivalci in obiskovalci planin prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Zaradi epidemije SARS Cov-19 ni bilo možno izvesti delavnic na terenu zato so vse delavnice predhodno posneli in objavili na You Tube kanalu Zavoda. Uspešno pa je bila izvedena pilotna interpretacija biotske raznovrstnosti na planinah s poudarkom na rastlinah, prostoživečih in pašnih živalih, razgledih in obnašanju na planinah. Naravoslovni dan za 50 četrtošolcev s štirimi spremljevalkami je bil izveden junija 2020 na planinah Jezerca in Kriška planina na Krvavcu.
Foto 05: Četrtošolci po dolgem in počez spoznavali krvavški planini
Zaključni dogodek, na katerem so vsi projektni partnerji predstavili izvedene aktivnosti in kasnejša razprava potrjujejo, da je za sonaraven razvoj območja potrebno izvajati tako naložbe v interpretacijsko infrastrukturo (Občina Tržič) in ohranjanje oz. izboljšanje stanja naravnih vrednot (Občina Preddvor) kot tudi v mehke vsebine, kot so popisi stanja, priprava analiz in s tem povezana poročila in priporočila, ki so podlaga za usmerjen uravnotežen razvoj (BSC Kranj, CTRP Kranj, KGZS Kranj). Ob tem pa je zelo pomembno ozaveščanje in izobraževanje celotne populacije, še posebej ranljivejših skupin (v našem primeru so to učenci, pastirji in kmetovalci).
Z inovativnim turističnim produktom interpretacije naravne dediščine, ki prvič na območju Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp razvija celovit produkt, temelječ na biotski raznovrstnosti območja, geologiji in hidrologiji, bomo lahko prispevali k ohranjanju znanj in kompetenc prebivalstva, ohranjanju identitete podeželske krajine in bogate naravne dediščine, ter spodbujali k razvoju zelenih delovnih mest.
Vsa gradiva, pripravljena v okviru projekta Bogastvo narave, so zbrana in objavljena na spletni strani https://www.las-gorenjskakosarica.si/.