Na prvem srečanju smo udeležencem predstavili kaj sploh predstavlja družinsko podjetje, zakaj je v Sloveniji le to tako pogosto (kar 83 % vseh podjetij v Sloveniji je družinskih),  posebnosti družinskega podjetništva in osnove procesa prenosa lastništva. Dotaknili smo se tudi dejstva, da družinsko podjetje ni enako kot družina in zakaj je prva generacija tako močno (tudi čustveno) navezana na podjetje.

Na primerih praks, tako uspešnih kot neuspešnih prenosov lastništva, smo udeležencem predstavili zahtevnost in zapletenost procesa prenosa lastništva, individualističen pristop in specifike pristopa k posameznemu podjetju in prenosu, različne oblike prenosa (tudi opcijo prodaje podjetja ali prevzema s strani zaposlenih).

Na drugi delavnici smo se posvetili predvsem pravnemu vidiku prenosa lastništva družinskega podjetništva. Udeleženci so prejeli informacije in nasvete glede načinov in pogojev vstopa ali izstopa družbenika v podjetje, načinih predaje in/ali prodaje lastniških deležev, pravnih vidikih oz. reševanju sporov med družbeniki in o pomembnosti natančno pripravljene družbene pogodbe. 

Pravni vidik prenosa lastništva podjetja ali prodaja podjetja je obsežna in zahtevna, zato je predavatelj večkrat poudaril, da je pomembno, da se družinski člani med sabo najprej dobro pogovorijo, uskladijo, dogovorijo ter potem poiščejo pomoč pravnika, ki jih dogovor še ustrezno pravno formalizira.

Tretja delavnica je bila posvečena temam: opredelitev družinskih podjetij in njihovemu nastanku, podjetniškemu in poslovnemu vidiku prenosa na naslednjo generacijo, premoženjskemu vidiku prenosa, pravnim postopkom prenosa na naslednjo generacijo, zapletenemu načrtovanju prenosa z upoštevanjem poslovnih, pravnih in davčnih vidikov ter družinski srebrnini – nedotakljivem premoženju družine/podjetja, ki ni naprodaj.

Predavatelj je izpostavil tudi dva zelo pomembna vprašanja, ki si ju morajo zastaviti: »Kako in komu predati upravljanje podjetja?« in »Kaj se bo zgodilo z lastništvom podjetja?«.

Na četrti delavnici smo si pogledali davčni vidik prenosa lastništva družinskega podjetništva. Pri prenosu lastništva je namreč vedno potrebno upoštevati premoženjski vidik (ali želi lastnik podjetja po prenosu kaj ohraniti zase ali vse prenesti/prodati), družinski vidik, davčni vidik (olajšave in vpliv na obdavčitev ob prenosu lastništva) ter statusni vidik (dejanja po ZGD-1 in Zdoh P-2). Udeleženci so spoznali možne scenarije, prednosti in slabosti vseh, vendar pa je predavateljica poudarila, da sta vsako podjetje in vsaka družina poglavje zase, in da je ob prenosu lastništva nujno pogledati obstoječe stanje, pred prenosom urediti premoženjske zadeve, stanje zalog in register osnovnih sredstev, in nato izbrati optimalen način za prenos.

Na peti, zaključni delavnici v sklopu smo se posvetili pregledu osnutkov načrta prenosa lastništva družinskega podjetja, ki so jih pripravili udeleženci delavnice. Predavatelj je vsem podjetjem dal tudi napotke kako naprej in jim pomagal zastaviti časovnico za izvedbo.

Udeležencem je predstavil tudi, kako lahko prenos lastništva vzamejo kot priložnost za osvežitev delovanja podjetja, priložnost za inovacije in strateške premike, ki jih nova sila v podjetju ob mentoriranju prve generacije, izpelje ob tej priložnosti.

Udeleženci so izrazili željo in potrebo po podobnih dogodkih/delavnicah, saj jim ponudijo prostor za nov pogled na njihovo situacijo družine/podjetja, priložnost za izmenjavo izkušenj z drugimi podjetniki v podobni situaciji, predvsem pa pomenijo novo znanje, ki ga lahko uporabijo na svojem primeru.