Zelene rešitve za manj degradiranih in opuščenih območij na Gorenjskem
Naravne danosti Gorenjske, predvsem majhen delež uravnanih površin in pomanjkanje prostora za različne dejavnosti so od nekdaj pogojevale razvoj naselij, katerih prebivalci so skrbno čuvali najboljšo kmetijsko zemljo. Kljub prizadevanjem lastnikov zemljišč so nekatere pozidane površine postajale slabše izkoriščene, degradirana in opuščena območja so nastajala tudi znotraj podeželskih območij.
Neurejene zelene površine, deli vasi in vaških jeder, ki jih pestijo pomanjkanje vsebin in opuščanje dejavnosti, kazijo podobo krajinskega ambienta, slabšajo kakovost življenja in kakovost doživljanja, zato je treba še posebej odgovorno načrtovati investicije in njihov razvoj na podeželju usmerjati prav na obstoječe pozidane površine.
V projektu ZELENE REŠITVE, ki je bil delno financiran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, se je v želji po urejanju podeželskega prostora povezalo osem partnerskih organizacij. V projektu so tako sodelovali Regionalna razvojna agencija – BSC Kranj kot vodilni partner, Kulturno društvo prostoRož, Javni zavod Triglavski narodni park, Turizem Bohinj, Občina Bohinj, Občina Jesenice, Občina Cerklje na Gorenjskem in Občina Naklo.
Vodja projekta Barbara Špehar iz Regionalne razvojne agencije – BSC Kranj je ob zaključku projekta poudarila, da »je pri urejanju javnih površin pomembno tudi vključevanje javnosti. Ker so javne površine namenjene prebivalcem in obiskovalcem, je nujno, da so ti aktivno vključeni v proces prenove, saj je le tako končna ureditev narejena po njihovi meri in željah, s čimer je dosežen tudi namen revitalizacije – urejene površine »živijo«, prebivalci in obiskovalci jih pogosto in z veseljem uporabljajo, društva organizirajo prireditve, naselja pridobijo na kakovostni ponudbi in izboljšani podobi.
Lep primer vključevanja lokalnih prebivalcev v proces prenove je bila priprava načrta oživitve Triglavske ceste v Bohinjski Bistrici. Pet revitaliziranih območij v gorenjskih podeželskih naseljih – trg pred kulturnim domom v Stari Fužini z novim informacijskim centrom, vaški trg na Blejski Dobravi, otroški igrišči v središču Cerkelj na Gorenjskem in v Češnjevku ter območje opuščenega kraka nekdanje hitre ceste v Bistrici – pa predstavljajo dobre prakse ureditve opuščenih ali degradiranih območij, ki temeljijo na spoštovanju lokalnih vrednot. Vsi navedeni primeri so nastali ali bili dokončani prav s pomočjo projekta ZELENE REŠITVE.«
Tudi v manjših naseljih izven večjih urbanih središč, kljub hitremu razvoju novih oblik dela, kulturnega udejstvovanja in druženja, pogosto primanjkuje prostorov, ki bi služili kot kreativna in podjetniška stičišča. Priložnost za vzpostavitev teh prostorov predstavljajo tudi degradirana industrijska območja in eden takšnih območij je širše območje železniške postaje v Bohinjski Bistrici ob Triglavski cesti. Neprofitni urbanistični studio prostoRož je pripravil celovit načrt revitalizacije območja ob železniški postaji, izdelal načrt prenove nabrežja Belice in skupaj s prebivalci izvedel kratkoročno programsko revitalizacijo Gradbene (območje nekdanjega Gradbenega podjetja Bohinj).
Predstavitev izvedenega projekta “Oživitev Triglavske ceste v Bohinjski Bistrici” se nahaja na tej povezavi.
Širše območje železniške postaje v Bohinjski Bistrici ob Triglavski cesti predstavlja prostor, kjer se lahko razvijejo novi prostori za mlade podjetnike in kreativce. Triglavska cesta je že od 19. stoletja, ko se je tam odprl bohinjski železniški predor, pomembno območje za naselje in širšo regijo. Ta potencial ohranja tudi danes, vendar je potrebna oživitve in prostorske ter programske prenove.
Izhodiščna ideja za oživitev Triglavske ceste je občinski načrt, da območje postane novo prometno vozlišče. ProstoRož je pripravil prostorsko preveritev preureditve Triglavske ceste, kjer bi se glavno avtobusno postajo umestilo ob železniško postajo, kjer že danes deluje tudi večje parkirišče. S to potezo bi se Triglavsko cesto uredilo kot novo vstopno točko občine, s tem pa večjo vidnost in veljavo pridobi tudi širše območje. Poleg tega je ProstoRož izdelal tudi načrt prenove nabrežja Belice, ki vključuje prenovo zaščitenega kostanjevega in topolovega drevoreda, postavitev nove urbane opreme in sanacijo profila ceste.
Občina Bohinj je v okviru projekta urejala središče vasi Stara Fužina; uredili so ploščad pred Kulturnim domom, zagotovili nove zelene površine s hortikulturno ureditvijo in urbano opremo, kar odslej omogoča bolj kakovostno druženje v centru vasi; postavljen je bil tudi manjši objekt – nova informacijska točka. Pri opremljanju omenjene točke je kot partner sodeloval tudi Turizem Bohinj, saj so skladno z aktom o ustanovitvi upravljavci turistično informacijskih točk in so v upravljanje prevzeli tudi to novo točko. Kot poudarjajo, je Stara Fužina s postavitvijo centra dobila sodoben informacijski center, ki je pomembna pridobitev tako za prebivalce kot obiskovalce Stare Fužine in okolice.
Objekt na zunaj kaže značilno lokalno arhitekturno podobo, notranjost pa je sodobno oblikovana, funkcionalna in opremljena s pohištvom iz lokalnega lesa. Sodobna računalniška oprema nudi kakovostno prikazovanje video vsebin in daje podporo informacijski dejavnosti, kateri je namenjeno pritličje. Osrednje mesto tu zasedajo izdelki s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj, v mansardi pa je prostor tudi za druženje lokalnega prebivalstva, kar daje kakovostno vsebino vaškemu jedru.
Pri oblikovni in vsebinski zasnovi nove informativne table v TIC Stara Fužina je imel glavno vlogo Javni zavod Triglavski narodni park. Omenjena informativna tabla služi predvsem usmerjanju obiskovalcev iz bolj obremenjenih predelov TNP v tista območja, ki za obisk niso tako občutljiva. Na tabli je predstavljen večji del Triglavskega narodnega parka, poleg zemljevida s predlogi za pohodniške ture so izpostavljena tudi navodila za varen obisk gora ter priporočila glede obiskovanja visokogorja. Tabla s svojo vsebino pomembno izobražuje in usmerja obiskovalce vseh generacij.
Občina Jesenice se je lotila dokončanja projekta ureditve vaškega jedra na Blejski Dobravi; uredili so cestni dostop do trga, poskrbeli za hortikulturno ureditev in zagotovili novo urbano opremo. Vaško jedro na Blejski Dobravi predstavlja osrednji prostor v naselju, stičišče pomembnih objektov ter izhodišče za obisk bližnjih zanimivosti. Razvoj prostora so pogojevale potrebe lokalnega prebivalstva ter lega v neposredni bližini cerkve sv. Štefana. V preteklosti je služil za različne namene; na tem mestu je stal hotel Kamenšek, nato večstanovanjska stavba s pomožnimi objekti (drvarnicami), po rušitvi pa je prostor povečini služil le kot parkirišče in odlagališče lesa.
zloženka: Vaško jedro na Blejski Dobravi
Z ureditvijo vaškega jedra se je vzpostavil osrednji družabni prostor za potrebe sejemske in tradicionalne tržnice, za prodajo lokalnih kmetijskih pridelkov, prikaz obrti, običajev in kulinarike. Trg omogoča tudi izvedbo različnih tradicionalnih in lokalnih prireditev, kot so žegnanje konj na Štefanovo, koledovanje, božično dogajanje pred polnočnico, praznovanje krajevnega praznika in drugih dogodkov. Urejen vaški trg prispeva k lepšemu in privlačnejšemu videzu vasi ter spodbuja in ohranja družabno življenje na podeželju, ki privablja tudi številne obiskovalce iz okoliških krajev. Mimo vaškega jedra na Blejski Dobravi namreč poteka označena pohodniška pot proti naravnim zanimivostim v okolici, proti soteski Vintgar in slapu Šum, skalnem osamelcu Poljanska baba na Poljanah, in Mežakli s pohodniškimi potmi, ki vodijo v Triglavski narodni park.
Občina Cerklje na Gorenjskem je izkoristila potenciale, ki jih nudijo opuščena in degradirana območja, ter jih uredila na način, ki pozitivno vpliva na urejenost celotne občine in kakovost življenja občanov.
V središču Cerkelj na Gorenjskem in v Češnjevku sta odslej občanom in obiskovalcem na voljo novi urejeni površini z nameščenimi igrali za otroke. Območji predstavljata dve novi središči za druženje in povezovanje lokalnega prebivalstva. Otroško igrišče v središču Cerkelj na Gorenjskem je locirano na območju, ki je bilo delno uničeno v požaru leta 2017. Prostor, nekdaj neprimeren za zadrževanje in za igro otrok, je na novo zaživel. Igrišče v vasi Češnjevek pa je urejeno na območju nekdanje čistilne naprave ČN Češnjevek, na katero je bilo priklopljeno kanalizacijsko omrežje naselij Praprotna Polica, Velesovo, Trata pri Velesovem, Adergas in Češnjevek. Po priklopu vseh gospodinjstev na kanalizacijsko omrežje in prevezavo le tega na CČN Domžale−Kamnik, čistilna naprava ni bila več v funkciji, zato je bila odstranjena. Z ureditvijo je območje z nekdaj omejenim dostopom postalo nov, prijeten kraj druženja in srečevanja.
zloženka: Nove površine za druženje v Cerkljah na Gorenjskem in Češnjevku
Nove urejene površine (otroška igrišča) v naseljih Cerklje na Gorenjskem in Češnjevek sta odprti za vse občane in tudi naključne obiskovalce, prednostno pa sta namenjeni zadovoljevanju različnih potreb otrok in starejše generacije prebivalcev iz obeh naselij.
Občina Naklo je v sklopu projekta uspešno izvedla sanacijo dela opuščene hitre ceste pod viaduktom Tržiška Bistrica. S tem je bil nov korak v urejanju opuščenih in degradiranih območij na gorenjskem podeželju.
zloženka: Stara hitra cesta v novi podobi
V naselju Bistrici je del nekdanje hitre ceste na relaciji Kranj−Jesenice po izgradnji avtoceste leta 2003 ostal opuščen. Z brežin se je rastje, med njimi tudi tujerodne invazivne vrste, širilo na opuščeno cestno površino, ob kateri so propadale tudi varnostne ograje. Prostor je hitro postal nelegalno odlagališče različnih materialov in odpadkov. Občina Naklo je naročila dokumentacijo in po pridobitvi vseh soglasij, vključno s strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) in Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) se je na zadovoljstvo prebivalcev začelo urejanje.
Po čiščenju zemljišča, odstranitvi pripeljanih materialov in ustreznem odlaganju le-teh, odstranitvi dotrajanih varnostnih ograj, grmičevja in dreves so se lotili namestitve novih varnostnih ograj in čiščenja prepoznavnih betonskih voznih površin. S postavitvijo urbane opreme in zasaditvijo dreves so se odprle priložnosti za uvajanje novih vsebin.
Urejeno območje je že postalo priljubljena sprehajalna in kolesarska pot. Na tem območju želijo izvajati najrazličnejše prireditve in dogodke, od gasilskih vaj in tekmovanj, do kulturnih in turističnih prireditev ali sejmov. Z ureditvijo je priljubljena turistična točka ob Tržiški Bistrici postala še privlačnejša za domačine in tudi za obiskovalce.
Rezultati projekta ZELENE REŠITVE so predstavljeni tudi v skupni brošuri, ki je dostopna na tej povezavi z željo, da bi bili v pomoč in spodbudo pri nadaljnjem urejanju opuščenih območij ter ustvarjanju kakovostnega bivanjskega okolja na območju LAS Gorenjska košarica.
Fotografije in ostalo gradivo so iz arhiva projektnih partnerjev.
Operacijo Zelene rešitve delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD – izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.
Vabljeni k prebiranju informacij o projektih CLLD 2014-2020 na spletni strani LAS Gorenjska košarica, pod zavihkom projekti.
