Župani gorenjskih občin so se odzvali na povabilo direktorja Splošne bolnišnice Jesenice (v nadaljevanju SBJ) Janeza Poklukarja, dr. med., da obiščejo bolnišnico in na kraju samem dobijo vpogled v prostorsko stisko, s katero se regijska bolnišnica sooča in svojo enajsto sejo izvedli v prostorih SBJ.

Direktor SBJ, Janez Poklukar, dr. med., je župane gorenjskih občin seznanil z diskriminatorno obravnavo Gorenjcev na področju sekundarnega zdravstva. Poudaril je, da mora postati na področju bolnišničnega oziroma sekundarnega zdravstvenega varstva prostorska, kadrovska in finančna vzdržnost prioriteta vseh Gorenjk in Gorenjcev. Podatki in projekcije kažejo na izrazito staranje prebivalstva v prihodnosti, leta 2020 bodo prebivalci, stari nad 65 let, predstavljali petino prebivalstva. Izračuni kažejo, da je letno število hospitalizacij v Sloveniji približno enako povprečnemu številu starejših od 65 let. Tako bomo imeli v Sloveniji leta 2020 13,6 %, leta 2030 pa 38,6 % več hospitalizacij kot leta 2015 in enaka predvidevanja lahko potegnemo tudi za našo regijo. Priporočen evropski standard pravi, da naj bi imeli 3 postelje na tisoč prebivalcev, kar za Gorenjsko pomeni, da potrebuje šesto bolnišničnih postelj, že v letu 2015 pa je bilo glede na priporočene standarde sedeminosemdeset postelj premalo. Vse štiri gorenjske bolnišnice so prenatrpane, kar se kaže tudi v izrazito kratki ležalni dobi.

V gorenjski regiji je za bolnišnične zdravstvene programe na prebivalca namenjenih 341,5 EUR, medtem ko je za bolnišnične zdravstvene programe na prebivalca v Sloveniji namenjenih 551,4 EUR. Posledično ima Gorenjska le 1,7 zdravnika na tisoč prebivalcev, slovensko povprečje pa je 2,4 zdravnika na tisoč prebivalcev. Evropsko povprečje je 3,5 zdravnika na tisoč prebivalcev, v sosednji Avstriji pa imajo 6,4 zdravnika na tisoč prebivalcev.

Glede na povprečje porazdelitve programov in sredstev je gorenjska regija podfinancirana tako na primarni kot sekundarni ravni zdravstvenega varstva.

Županom se je na seji pridružil tudi predstavnik Ministrstva za zdravje generalni direktor Direktorata za zdravstveno ekonomiko Tomaž Glažar. Poudaril je, da se trendi spreminjajo povsod: ob porastu priliva pacientov s spodnje Gorenjske, ki ga beležijo v jeseniški bolnišnici, hkrati raste tudi število pacientov v UKC Ljubljana iz gorenjske regije, zato je treba biti pri upoštevanju statističnih podatkov previden. Ob izgradnji je bil Klinični center v Ljubljani namenjen tudi oskrbi pacientov s spodnje Gorenjske. Nedvomno je problematiko, predstavljeno na današnji seji Sveta gorenjske regije, treba prioritetno reševati.

Predsednik Sveta gorenjske regije, župan Mestne občine Kranj, Boštjan Trilar je povzel stališče županov, da enotno podprejo pobudo Splošne bolnišnice Jesenice glede enakovredne zdravstvene oskrbe gorenjske regije z ostalimi regijami. Svet gorenjske regije se je tako seznanil z neenakim dostopom Gorenjcev do zdravstvenih storitev na sekundarnem nivoju, ki se bo ob pasivnem scenariju v naslednjih letih še dodatno poslabšal, in podpira načrte SBJ, v skladu s pripravljeno Strategijo bolnišnice do leta 2030, za rešitev nastale problematike. S strani gorenjskih županov je bil podan tudi poziv Ministrstvu za zdravje, da že v letu 2017 zagotovi financiranje paliativnega mobilnega tima za celotno Gorenjsko ter da naredi vse potrebno, da bodo projekti za novo regijsko bolnišnico pripravljeni do konca leta 2018.

V sklopu seje je direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske, BSC Kranj, Rok Šimenc župane seznanili tudi z vsebino sestanka, ki je bil s predstavniki gorenjske regije izveden na Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, z ministrico Alenko Smerkolj in ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom, na temo dogovora za razvoj regije in najpomembnejših projektov gorenjske regije. Glede problematike izvajanja dogovorov za razvoj regije je bilo zastavljeno tudi poslansko vprašanje s strani gorenjske poslanke Irene Kotnik. Župani so se seznanili z odgovorom, ki so ga pripravili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, v katerem je med drugim zapisano, da se trenutno na medresorski ravni usklajuje vladno gradivo glede nadaljnjih postopkov pri pripravi dogovorov za razvoj regije. Prav tako potekajo razgovori in aktivnosti o možnih spremembah Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki v delu predstavlja potencialni vir financiranja za projekte iz dogovora za razvoj regije.