V okviru razvojnega področja Turizem in kultura je nastala zasnova mreže počivališč na daljinskih pohodniških poteh na Gorenjskem, kar je na seji županom predstavila Mateja Korošec iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj.  Pohodništvo postaja vedno bolj aktualna in popularna turistična aktivnost in je eden od najhitreje rastočih turističnih produktov v svetu. Pohodništvo v Evropi doživlja razcvet, zaradi epidemije covid-19 pa se je v zadnjih letih še dodatno razmahnilo. Dobro razvita in razvejana je tudi mreža pešpoti na Gorenjskem. Med njimi je pet daljinskih pohodniških poti; Juliana trail (del), Daljinska pohodniška pot Karavanke, Loška planinska pot,  Osrednja Gorenjska pot in Vodne poti Kamniško-Savinjskih Alp. V sklopu dokumenta so opisane možne lokacije počivališč na trasah daljinskih pohodniški poti na Gorenjskem. Skupno je prepoznanih 67 možnih lokacij, v povprečju dve na posamezno etapo. Nekatere izmed njih so bile že urejene v sklopu urejanja urbanega prostora oz. nekaterih tematskih poti v posamezni občini. Za vsako izmed lokacij je bila pripravljena analiza, ki vključuje splošne podatke (občina, zemljiška parcela, lastništvo, namenska raba), omejitve v prostoru (varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje voda, gozdov, infrastrukture ...). Vsaka od lokacij je bila vrednotena tudi glede na dostopnost, frekventnost oz. pomembnost ter glede na krajinske značilnosti. Na podlagi analize primerov dobre prakse v Sloveniji in tujini, analize lokacij ter zastavljenih ciljev, so bile pripravljene tudi usmeritve za ureditev počivališč.

Črtomir Kurnik, direktor Lokalne energetske agencije Gorenjske, je predstavil aktivnosti glede aktiviranja kontaktne točke in delovanja lokalne energetske organizacije Lokalna energetska agencija Gorenjske. Svet gorenjske regije je na seji pooblastil Lokalno energetsko agencijo Gorenjske, skr. LEAG, da izvaja naloge kontaktne točke v občinah: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Mestna občina Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica skladno z določili 14. člena Uredbe o določitvi nalog kontaktne točke za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 121/21 in 189/21). Izvajanje nalog kontaktne točke se bo izvajalo preko družbe Borzen in vključene občine s tem ne bodo imele stroškov.

Dr. Ivan Šmon, predsednik  uprave Elektro Gorenjska d. d., Iztok Jenko, direktor projektov v družbi Elektro Gorenjska d. d. ter Aleks Jan, direktor Gorenjskih elektrarn d. d., so gorenjskim županom predstavili aktivnosti Skupine Elektro Gorenjska na področju zagotavljanja stabilne oskrbe Gorenjske z elektriko in sodelovanja z občinami pri razvoju gorenjske regije. Svet gorenjske so seznanili tudi z izzivi, priložnostmi in zavezami energetskega trajnostnega prehoda. Župani so soglasno sprejeli sklep o pripravi skupnega »Akcijskega načrta ukrepov na področju energetske infrastrukture za trajnostni prehod«. Pripravljen bo do sredine leta 2024 v sodelovanju s strokovnjaki Skupine Elektro Gorenjska. Opredeljeval bo potrebne ukrepe na področjih energetske infrastrukture in rešitev za uspešen trajnostni prehod gorenjskih občin ter izvajanje »Programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 v Republiki Sloveniji«.

Matjaž Rakovec, predsednik Sveta gorenjske regije, je ob sprejemu akcijskega načrta poudaril: »Zaveza za oblikovanje skupnega načrta aktivnostih na področjih energetske infrastrukture in izvajanja energetskih storitev, ki smo jo danes soglasno sprejele vse gorenjske občine, je pomemben korak, ki bo omogočal nadaljnji razvoj gorenjske regije in visoko kakovost življenja naših občank in občanov. Je tudi dokaz, da gorenjske občine znamo in zmoremo na izzive prihodnosti odgovarjati povezani in v duhu sodelovanja.«

Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Skupine Elektro Gorenjska, je izpostavil: »Kot Skupina Elektro Gorenjska imamo edinstveno mesto na Gorenjskem. Smo edina organizacija, ki je prisotna v vseh gorenjskih občinah. Skrb za Gorenjsko je naša prva skrb že šest desetletij. Priložnost, da z našim strokovnim znanjem, izkušnjami in inovativnostjo Gorenjsko podpiramo v trenutnih zahtevnih časih, sprejemamo kot veliko odgovornost.« 

Franja Gabrovšek Schmidt, BSC Kranj, je županom predstavila projekt podpornega okolja za socialno podjetništvo, sPOINT – Socialno POdjetniška INformacijska Točka, ki ga kot vodilni partner za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija izvaja Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj. Povedala je, da socialna podjetja s svojim delovanjem pripomorejo k inovativnemu reševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih družbenih problemov ter zagotavljajo delovna mesta in socialno vključenost ranljivih skupin. V okviru projekta je vzpostavljenih pet kontaktnih točk, v katerih so socialnim podjetjem na voljo različna izobraževanja in svetovanja, izveden je bil sejem socialnega podjetništva, ogledi dobrih praks ter mreženjski dogodki. Veliko pa se dela tudi na večji prepoznavnosti socialnega podjetništva. Med drugim je bil pripravljen digitalni katalog produktov in storitev, namenjen povečanju prepoznavnosti socialnih podjetij iz Gorenjske, Goriške, Obalno-Kraške in Osrednjeslovenske regije. V katalogu so predstavljene dejavnosti, izdelki in storitve dvajsetih socialnih podjetij. Katalog je dostopen na povezavi Predstavitev socialnih podjetij Gorenjske, Goriške, Obalno-Kraške in Osrednjeslovenske regije.

Peter Drobnik, predsednik društva paraplegikov Gorenjske je županom na kratko predstavil delovanje društva, invalidske organizacije, ki združuje eno najtežjih oblik invalidnosti – paraplegijo in tetraplegijo in ima vključenih 114 članov iz vseh gorenjskih občin. Društvo izvaja pet posebnih socialnih programov, s katerimi omogočajo čim boljšo vključenost invalidov paraplegikov in tetraplegikov v družbo. Že več let izvajajo s svojim lastnim kombiniranim vozilom tudi prevoze. Prevoz je namenjen tistim članom, ki nimajo lastnega prevoza in ne morejo uporabljati javnega. Na Svet gorenjske regije so se obrnili s problematiko financiranja in predlogom sofinanciranja izvajanja programa prevoza, kar bi zagotovilo izvajanje tega nujno potrebnega programa tudi v prihodnje.